29-letna Melita je bila tudi na misiji v BiH, toda takrat še ni bila mama. Ker je ni doma nihče nestrpno čakal, je šest mesecev misije minilo brez odvečnih skrbi. Danes ne bi odšla na misijo in pustila Eve doma. Spominja se, kako je trpela njena sovojakinja, ki je doma pri očetu pustila 5-letnega sina. Tako je imela sodelavka vsak mesec ogromen telefonski račun.

Melitin partner je prav tako zaposlen v Slovenski vojski, zato njuna zveza ni potrebovala prilagajanja, oba sta točno vedela, kakšen poklic opravljata in kaj to pomeni za družino.

"Na začetku moje poklicne poti so me prijatelji in znanci ves čas spraševali, kakšno je moje delo in koliko zaslužim. Zadnje se mi nekako ni zdelo umestno, saj tudi jaz nikogar ne sprašujem, koliko zasluži. Počasi pa so se privadili in nihče se več ne obremenjuje z mojim poklicem," je dejala Melita.

"Pri opravljanju poklica mi nikoli ni bilo prizanešeno, kvečjemu obratno. Nekaj moških še vedno meni, da ženska ni za drugam kakor za štedilnik, zato sem se morala na začetku svoje kariere večkrat dokazovati veliko bolj kot drugi. Še vedno je poklic vojaka opredeljen kot izključno moški poklic," pove mamica.

Štiri leta je bila Melita v četi, sedaj pa je že dve leti v pisarni. Njeno delo se je tako bistveno spremenilo. Pravi, da ji ni hudega.

"S sodelavci nimam problemov, ker sem tudi sama bolj, ne bom rekla možata, to ne, nisem pa mila, krhka deklica s petdesetimi kilogrami. Razumem njihov način razmišljanja in njihov humor in nimam ženskih kapric, ki dostikrat motijo moške. Sem se pa vedno bolje počutila v moški družbi kot pa v ženski, se mi zdi, da se z njimi bolje znajdem, so bolj odprte knjige, jih lažje prebereš. Vse to pa seveda ne velja za vse moške in vse ženske v Slovenski vojski."

"Zjutraj imamo telovadbo, potem postroj za zastavo, dvig zastave in nato naprej tekoče delo," je opisala Melita svoje delo.

Ni enostavno usklajevati službe in materinstva:

"Ni ravno enostavno, ni pa nemogoče. Problem je delovni čas, ki je od 7.30 do 15.30, vrtec pa dela samo do 16.00, v tem času pa jaz ne pridem domov, da bi lahko Evo pravi čas prevzela. Ampak mislim, da tu ni problem moja služba, temveč vrtci, katerih delovni čas se bo moral začeti hitreje prilagajati evropskemu delovnemu času, vse manj je tistih, ki delajo od 6.00 do 14.00 in vse več takih, kot sem jaz. Med tednom sem s hčerko zelo malo, efektivno 2 uri na dan, potem pa gre že spat. To poskušam nadoknaditi konec tedna, kar pa tudi ni vedno mogoče."

Je poklic vojaka namenjen moškim? Ali tudi ženskam, materam?
Melita meni takole:
"Težko se opredelim. Tu ni toliko problem miselnost žensk, ampak bolj moških, ki v večini še vedno menijo, da ženske tam nimamo kaj iskati in da ne moremo posegati po najvišjih mestih na hierarhični lestvici oziroma le redko. Sprememba mišljenja je pa dolgotrajen proces, verjetno se bo morala zamenjati še vsaj ena generacija, da se bo to malo izboljšalo. Mislim, da to izhaja že iz naše vzgoje, generacija moških, ki še zdaj prevladuje, je bila v veliki večini vzgajana v patriarhatu, mame po možnosti gospodinje.
Kar se tiče psihične stabilnosti, se dostikrat pokaže, da smo ženske bolj stabilne od moških, pri fizičnih zmožnostih pa jih v večini primerov ne moremo dohajati."

O članku lahko poklepetate na forumu.