Kaj je relacijska družinska terapija?

Relacijska družinska terapija je inovativni model, ki ga je razvil prof. dr. Christian Gostečnik. Model predpostavlja, da posameznik v družini, kjer odrašča, integrira organske in psihične komponente. Pri tem se upoštevata teorija navezanosti in medgeneracijski prenos travmatičnih izkušenj. Prav tako združuje spoznanja relacijske, sistemske in na čutenja osredotočene teorije. Skozi terapijo se oblikuje varen prostor, kjer počasi po plasteh odkrivamo svoja prepričanja in vzorce, ki so bili vtisnjeni skozi življenje. Odgovorno soočanje z vsemi trenutnimi življenjskimi preizkušnjami ter vpogled v pretekle dogodke in odnose, ki so nas oblikovali, prinaša pot v lepše in mirnejše življenje. Ko se naučimo postaviti zdrave meje ljudem okoli nas, zaznati, izraziti in zregulirati svoja čutenja ter premaknemo fokus iz zunanjosti na sebe in svojo notranjost, dobimo moč, da se iz vloge žrtve prelevimo v aktivne iskalce rešitev in pozitivnih sprememb. Terapija nas pri tem usmerja in nam pomaga pri prvih korakih v novo smer.

Kaj člani družine z njo pridobijo oz. se spremeni v družini?

Člani družine pridobijo novo izkušnjo odnosa, v katerem so slišani. Namesto bolečine osamljenosti, neslišanosti, nesprejetosti se počasi, najprej skozi čisto telesno zaznavanje lastnih občutkov naučijo prepoznavati osnovna čutenja, kot so strah, jeza, žalost. Poleg čutenj skušamo nasloviti vse obrambe, ki so nekoč nastale z razlogom, danes pa negativno vplivajo na odnose v družini. Ignoriranje, napad, razne manipulacije, pretirana kontrola in perfekcionizem je nekaj primerov takšnih obramb, ki prekinjajo stik ter povezanost družinskih članov. Prepoznavanje notranjega sveta in izražanje ranljivosti ter na drugi strani sočutje ter opora ostalih družinskih članov prinašajo novo povezanost na globlji, čustveni ravni. Posledično takšna povezanost daje varnost in občutek stabilnosti posamezniku pri raziskovanju sveta zunaj družine.

Komu bi takšno terapijo priporočali?

Terapija je namenjena posameznikom, ki so se znašli v stiski, in tistim, ki želijo izboljšati kakovost svojega življenja. Ko se nekdo znajde vedno znova v bolečih, konfliktnih ali celo nasilnih odnosih, ima težave s katero od odvisnosti, doživlja stresne, prelomne življenjske trenutke, kot so smrt bližnjega, ločitev, izguba zaposlitve, rojstvo otroka, bolezen itd., mu lahko terapevtski proces pomaga na poti osebne rasti in spoznavanju notranjega intrapsihičnega sveta.

Ali so na terapiji navzoči tako starši kot otroci?

Na družinsko terapijo povabimo starše s starejšimi otroki in mladostniki. Terapevt ustvari varen prostor, kjer ima vsak član možnost izraziti svoje občutke, želje in potrebe. Naučimo se sočutnega poslušanja in iskanja kompromisov. Čas, ki ga vložimo v izboljšanje družinskih odnosov, je neprecenljiv in nič ni lepšega kot družina, v kateri se vsak član čuti ljubljenega, sprejetega in varnega. Pogostokrat po nekaj uvodnih srečanjih vseh družinskih članov nadaljujemo partnersko terapijo, na kateri starša ozavestita svoje nepredelane bolečine in utrdita svoj odnos na temeljih spoštovanja, zaupanja in ljubezni. Ko otroci dobijo izkušnjo staršev, ki so medsebojno globoko povezani, se pomirijo in začnejo drugače delovati. Družine ne potrebujejo več reševati z raznimi odklonilnimi vedenji, ki so vedno klic na pomoč.