Imam zelo dobro prijateljico M., poročeno in z zelo simpatičnim sinom. Slednji ima sicer – če vprašate mene – preveč energije in večkrat ne vem, kako ga dohaja. Pa ima komaj dve leti! Tudi ko greva na kavo, se ji čudim in potem premlevam, kam v svojo zgodbo in čas bi dala otroka. Večkrat niti zase ne utegnem zlikati perila, kaj da bi imela take kupe bodijev in ne vem česa še vse, kot jih ima ona! Časa zase si kot sodobna mama in žena nikoli ne vzame. Tudi če tega ne bi glasno priznala, je to težko spregledati. Če je imela prej vsak dan z drugo barvo nalakirane nohte, je zdaj urejena, če ima popiljene. Prav zato se mi je zdelo, da si zasluži malo razvajanja – odlična ideja za rojstvnodnevno darilo, ob čemer ne bom zanikala, da sem jo kot prijateljica hotela malo pocrkljati. Kupila sem ji torej darilni bon za masažo in obisk kozmetičarke.

Če bi poslušali mojo mami, bi se mogla že pet let nazaj poročiti in imeti doma vsaj triletnika – osemindvajseta so idealna za materinstvo, pravi. Bolj ko grem čez trideseta, manjkrat to slišim. Mogoče je obupala nad mano ali pa je končno sprejela, da sama služim svoj kruh, da se imam neizmerno lepo in da mi ničesar ne manjka. Sploh pa, kje naj v tem zmešanem kaotičnem svetu najdem normalnega tipa? Oziroma, kje naj ga iščem?

Torej, dve uri bom že lahko varuška. A kot zakleto, zunaj je deževalo in z dveletnikom sem ostala sama v stanovanju z belo sedežno garnituro in brez vseh 'otroških' pripomočkov. Če odštejem barvice, ki sem jih šla kupit prav za to priložnost ... ki pa je trajala borih petnajst minut. Kaj naj rečem, sem pač slaba varuška, zato sem prižgala televizijo, poiskala program z risankami in dečka posedla na kavč. Ker je bil priden, sem na hitro opravila telefonski klic – a še ta je trajal predolgo, saj je vmes povsem deformiral moj daljinski upravljalnik in se polil s sokom. Oh ja ... In če je bilo to njemu smešno, sem sama iskala rešitev, v kaj naj ga preoblečem. V kopalnici sem mu slekla moker pulover in ga prosila, naj me počaka tam. Kje naj najdem pulover za dveletnika?! Ni bilo druge, kot da sem slekla polmetrskega plišastega medveda, ki mi ga je podaril nekdanji fant. Zakaj sploh imam tega medveda?! Po feng šiju ni dobro pri sebi zadrževati stvari, ki te vežejo na preteklost, ali kako je že pisalo v knjigi ... V kopalnici me je čakal novi šok! V dveh minutah, kolikor me ni bilo, je mali s krohotom odvijal rolico straniščnega papirja! Če s konkretnim zamahom udariš po rolici, se ta kar nekaj časa vrti – kar je očitno zelo zabavno! No, meni ni bilo. Prosila sem ga, naj navije papir nazaj na rolico, vmes pa sem mu oblačila medvedkov pulover. In pogledovala na uro odrešitve.

Niti nočem razlagati, kako debelo je gledala prijateljica, ko je prišla po otroka. In kako sem si oddahnila, da je konec. Otrok pa zagotovo nikoli, ampak res nikoli več ne bom pazila. Kapo dol vsem, ki jih imate!

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na