Bralka Bibaleze.si Marija iz Postojne nam je zaupala svojo življenjsko zgodbo, ki je polna vzponov in padcev. Vsakič, ko je mislila, da je že našla tisto globoko čustvo, po katerem hrepeni že od otroštva, jo je resnica postavila na trdna tla.

Zakaj me ne objameš?

Odraščala je v veliki družini na kmetiji, kjer je na prvem mestu bilo, da je najprej delo in potem šele vse ostalo. Tako mama in oče nikoli nista imela časa, da bi se igrala z otroki, da bi jim pripovedovala pravljice. Mnogokrat je zvečer spraševala: ''Mati, zakaj me ne objamete?''

Bili so časi, ko je Marija kot 11-letna deklica morala oditi v drugo vas služit kruh. Ni imela izbire, ni se mogla pritoževati, ni si upala upreti očetovi volji. Odrasla je zelo hitro, ni bilo časa za norčije in vragolije, potisnjena je bila v odrasli svet, kljub temu da je še nekaj časa hotela ostati v otroškem, polnem domišljije in brezskrbnosti.

Je on pravi?

Zelo mlada se je poročila s fantom s sosednje kmetije. Vsi so ji govorili, da bo dober mož, da je priden in bo lepo skrbel za družino. Nihče ni slutil, da se mu bo po nekaj letih delo uprlo in se bo na vrat na nos z ženo in dveletno hčerko preselil v mesto v majhno leseno hišo brez elektrike in vode. Opravljal je priložnostna dela, se potepal s prijatelji po gostilnah, medtem pa je Marija gospodinjila in pazila na hčerko. Njuno življenje so razburkali valovi glasnih prepirov, nesoglasij, žalitev, ki so iz dneva v dan postajali močnejši. Nad žensko, ki je od moža pričakovala le ljubeč odnos, so se zgrnili tudi temni oblaki nasilja. Ko se ni mogla več upirati, je z enim kovčkom skupaj s hčerko pobegnila in se skrila pri bratovi družini.

Ni bil pravi … Ni bil moški, s katerim bi lahko dočakala srečno starost in obujala spomine na prečudovito preteklost.

Več let se je krvavo borila, da se je postavila na svoje noge, da je hčerki omogočila dostojno življenje. Trudila se je pozdraviti srčne rane … V mislih je moža odpisala za vekomaj, začela je sanjariti o moškem, ki bi jo kot princ potegnil iz bede in revščine. Upanje je ostalo …

Odločila se je, da obrne nov list in si podari priložnost, da se ponovno zaljubi. Prijateljica jo je opozorila na oglas v časopisu, v katerem je pisalo, da samski moški z urejenim statusom išče življenjsko sopotnico. Kljub temu, da je dvomila o zmenkih na slepo, je vseeno zavrtela njegovo telefonsko številko. Zgodilo se točno to, po čemer sta ji hrepenela duša in srce. Marijino hčerko je sprejel za svojo, njej pa je obljubljal zlate gradove. Danes ve, da je bila zelo naivna …

V nekaj mesecih njune zveze je zanosila in pod srcem je nosila dvojčka. Pričakovala je, da si bosta s partnerjem ustvarila skupen dom, namesto tega pa je doživela hladen tuš. Prišlo je kot strela z jasnega, nihče je ni pripravil na to kruto dejstvo. Brez dlake na jeziku ji je partner priznal, da je že poročen in da že ima otroka. Njegova družina živi v drugi državi, zato si je pač v Sloveniji poiskal nadomestilo, zabavo za kratek čas … Mariji je strl srce …

Tretjič je uspeh zagotovljen?

Ostala je sama s tremi otroki, ki jih je morala podučiti, kako naj se spopadejo z vsemi preprekami, ki jim bodo stale na poti odraščanja. Ni imela časa za obupovanje in solze, osredotočila se je na nežna bitja, ki so potrebovala njene poljube in objeme. Nudila jim je vse tisto, česar sama ni bila deležna kot otrok.

In ko je že mislila, da njej ljubezen ni usojena, ji je na vrata potrkal prijatelj iz rojstnega kraja, s katerim je obiskovala šolo. Pustila mu je, da jo vodi, da jo prime za roko in popelje v nebeško lepa čustva. Eno leto je uživala v brezmejni sreči, bila je slepa za vse očitne znake, da tudi to ni pravi moški zanjo. Izkazalo se je, da jo je prijatelj izkoristil samo zato, ker ni imel strehe nad glavo.

Zopet je ostala sama … brez moškega, ki bi ji pokazal, kaj resnično pomeni ljubiti nekoga.

Kljub vsem slabim izkušnjam Marija ni izgubila upanja: ''Upihnila sem že 70 svečk in še vedno verjamem, da je nekje oseba, ki se bo z mano sprehajala, ki bo z mano nabirala kostanj, ki bo z mano gledala televizijo, ki bo z mano popila skodelico kave ... Zagotovo je nekje nekdo, s katerim bi lahko delila radosti življenja! Samo najti ga moram …''