Mlada britanka Michelle Wheatley je dobesedno ujeta v svojem telesu. Po možganski kapi pri 25 letih je ostala paralizirana. Michelle, po poklicu mediciska sestra, lahko vidi, sliši, čuti in dojema, ne more pa se sporazumevati drugače kot z očmi.

S svojo družino se tako sporazumeva samo s pogledom in premikanjem oči. Družinski člani njen  „posebni“ jezik že dobro razumejo. Mož Rick je pustil službo, da lahko skrbi za ženo in njuna dva otroka. Z mežikanjem tako Michelle komunicira tudi s svojim sinčkom, triletnnim Ryanom  in leto mlajšo Holly.

Michelle je možganska kap zadela pred enim letom, ko je kopala svojo hčerko. Pred tem je imela že nekaj let hude migrenske glavobole. Več mesecev je bila v komi.

Po dolgem času, ko se je prebudila iz kome, so zdravniki lahko samo postavili diagnozo „zaklenjenega“sindroma, kar pomeni, da je telo paralizirano, čeprav bolnik vse dojema, čuti, sliši in nima zmanjšanih intelektulnih sposobnosti.

Po enem letu je pogumna mamica še vedno v bolnišnici, mož in otroka jo vsak dan obiskujejo. Mož ji je naredil posebno tablico, na kateri so črke, številke, besede in slike. Michelle „govori“ z očmi – če pogleda navzgor, to pomeni „da“, če navzdol pa „ne“.

Njen mož pravi, da so včasih potrebne minute, da najdejo skupno besedo, a to je edini način, s katerim mlada mati in žena lahko z družino komunicira. Zdravstveno osebje tamkajšnje bolnišnice skuša za Michelle kupiti poseben računalnik, ki bi ji bil v veliko pomoč pri komunikaciji.