Tanja je prvič postala mamica, ko je imela 22 let. Nejc je bil zelo priden dojenček. Pravi, da je že po nekaj mesecih prespal vso noč in da z njim ni bilo nobenega dela.

„Včasih mi je bilo prav dolgčas, Nejc je zelo rad spal. Nič nisem pogrešala moža, ki je bil med tednom na službeni poti,“ nam je zaupala. Tanjin mož Andrej je bil šofer, od doma ves teden. Le konec tedna je užival čas s svojo mlado družino.

Še en fantek
Tanja nam je povedala, da je njen drugi sin prišel povsem nepričakovano. „Seveda sva z možem menila, da bova imela še kakšnega otroka, toda nekako se nisva mogla odločiti za pravi trenutek. Pa naju je Tomaž kar prehitel.“

Po izostanku menstruacije in nenehnem slabem počutju je Tanja naredila test in bila šokirana. Nosečnost je prišla nepričakovano, toda takoj je postala zelo zaželena. Tako ona kot njen mož sta težko čakala, da se jima rodi drugi otrok. “Sprva je kazalo, da bo Nejc Tomaža zelo dobro sprejel. Že v porodnišnici je bil zelo navdušen nad njim. Težave so se začele, ko sva prišla domov,“ je povedala Tanja.

Nejc, ki je bil prej zelo miren in ubogljiv štiriletnik, je postal zelo ljubosumen. Žal pa tudi Tomaž ni bil tako priden dojenček, kot je bil njegov bratec. Imel je krče in včasih ga je bilo treba nositi pozno v noč. „Med tednom sem bila sama. Andrej je delal. Ni bilo lahko. Včasih sem bila tako utrujena, da bi najraje kar odšla v drugo sobo in zaspala. A tega nisem mogla storiti, otroka sta me potrebovala,“ je povedala mamica.

Njena starša sta bila dve uri vožnje stran, z Andrejevo mamo pa se nista razumeli. Nikogar ni bilo, ki bi jo lahko nekoliko razbremenil. Tanja je povedala, da je včasih prišla prijateljica in popazila na malega, a tista ura je tako hitro minila. „Še takrat, ko bi lahko za hip zaprla oči, sem bila tako utrujena, da nisem mogla zaspati,“ je povedala.

Ves čas je odštevala dneve in vedno znova težko čakala, da se je mož z vožnje vrnil domov in jo nekoliko razbremenil. A tudi on je domov prihajal utrujen. Tanja se je znašla v začaranem krogu.

Poporodna depresija

„Začelo se je tako, da sem bila neprestano utrujena. Za vsako malenkost sem jokala, vse mi je šlo na živce. Ko je ponoči zajokal Tomaž, me je kar streslo. Najraje bi kar pobegnila. Vedno težje in težje sem vstajala, vedno bolj mi je šel jok na živce. Nisem ga več prenesla. Po eni strani se mi je sin smilil, ker je vse noči prejokal, po drugi pa mi je bilo tako odveč vse skupaj,“ je povedala.

Tudi Nejc se je spremenil. Ker je imela mamica zanj vse manj časa in energije, je postal jezen. Pozornost je pritegnil tako, da je kakšno ušpičil, Tanja pa je bila vsak dan bolj utrujena in na koncu moči.

„Nikogar ni bilo, ki bi mu lahko zaupala, kako se počutim. Moža pa nisem želela obremenjevati še s tem. Vedela sem, da se trudi po svojih močeh, in moj jok bi ga samo prizadel.“

 Na koncu moči

Tanjino stanje je bilo vsak dan slabše. Zjutraj je komaj vstala. Včasih se ni mogla preobleči iz pižame in ves dan so preživeli doma, za zaprtimi vrati. Povedala je, da enostavno ni zbrala dovolj moči, da bi uredila sebe in otroka in odšla z njima na sprehod.

„Bila sem tako utrujena, da bi najraje kar jokala. Nejc je nagajal, Tomaž je kričal, meni pa se je vsak dan bolj vrtelo v glavi. Nisem imela moči, da bi jedla, da bi pospravila, da bi uredila otroka. Vse se mi je zdelo tako težko in  brez smisla,“ je povedala.

Znaki depresije so bili vsak dan bolj jasni, a nihče tega ni opazil. Tanja je poskušala skrivati svojo nemoč. Bila je prepričana, da je slaba mati, da je pogrnila na najbolj pomembnem izpitu v življenju. Vse jo je začelo motiti, za vsako malenkost je izgubila živce. „Kar naprej sem kričala na Nejca, kar naprej sem ga zapirala v sobo. Vse me je motilo, včasih je imel kazen po večkrat na dan."

Zapustila svojega otroka

Mamica pravi, da tega dne ne bo nikoli pozabila. Hladilnik je bil prazen, Nejc je jokal, da hoče žemljico z evrokremom. „Ni nam preostalo drugega, kot da se odpravimo v trgovino. S težavo sem uredila otroka, sebe, ju pripela v avto. Trgovino smo imeli pet minut vožnje stran,“ je povedala Tanja.

Nakupovali so, ko je Nejc pričel nagajati. Nič ni zaleglo, podil se je po trgovini sem ter tja. Tanja je bila jezna, Tomaž je pričel jokati. „Ko Nejc ni odnehal, čeprav sem ga prosila, sem storila nekaj groznega,“ je povedala. Nejc je opazoval igrače, ni ubogal mamice, naj gre z njo. Tanja je pustila nakupovalni voziček sredi trgovine, pograbila je Tomaža in z njim odšla. Sedla je v avto in se odpeljala nazaj domov. 

„Spominjam se, da se mi je po glavi podilo to, da mu bom že dala lekcijo. Celo vesela sem bila, ker se mi je uspelo tako dobro izmuzniti iz trgovine, da me ni opazil,“ je rekla. Doma je polegla spečega Tomaža v posteljico, sama pa legla na kavč. Uživala je v trenutkih miru in tisti hip se še ni zavedala, v kako veliko nevarnost je spravila svojega otroka. Štiriletni Nejc je bil še premajhen, da bi poznal pot do doma. V trgovini je bil sam in izgubljen.

„Nisem premišljevala, kaj bi se lahko zgodilo, nisem premišljevala, da sem zapustila svojega otroka. V bistvu mi je odleglo. Kot bi veliko breme padlo z mojih ramen. Počutila sem se odlično,“ je povedala Tanja. Čez slabo uro pa se je oglasil zvonec. Ko je Tanja odprla vrata, je zagledala Nejca, zraven njega pa je stal znan moški. Bil je sosed. „Mislim, da je tale vaš. Našel sem ga samega v trgovini,“ je povedal.

„Tisti trenutek pa mi je počil film. Sesedla sem se na tla in začela histerično jokati. Šele takrat sem se zavedala, kaj sem storila. V kako veliko nevarnost sem spravila svojega otroka,“ je rekla Tanja. Čeprav ga je poznala le na videz, se je iz nje vsul plaz besed. Sosedu je potožila, kako hudo ji. 

„Poslušal je mojo izpoved, vmes je pestoval še Tomaža, ki se je prebudil. Na kocu pa mi je prijazno rekel, da misli, da bom morala poiskati pomoč.“ Tanja je res poiskala strokovno pomoč in pomagali so ji, da je prebrodila to težko obdobje. Možu je vse povedala in pravi, da je bil užaljen, ker mu težav ni zaupala že prej. A na koncu se je vse dobro izteklo. „Imela sem srečo, sosedu bom hvaležna do konca življenja. Vsak dan objamem svoja otroka in se zahvalim, ker sta živa in zdrava. Končno nam je lepo,“ je povedala Tanja.