Mija in Klemen sta se spoznala preko njenega brata. Klemen je bil njegov prijatelj in kmalu postal pozoren, kje se giblje njegova sestra. Ni ga motilo, da je Mija osem let starejša. Bolj ga je motilo to, da ima fanta.

Tudi Miji je bil Klemen všeč. Prišel je ravno v trenutku, ko sta se z Nejkotom odločala, ali se jima sploh še splača vztrajati. In Klemen je dal piko na i. Ne, nima smisla.
Mija je bila spet samska, poskrbeti je morala le še, da to izve tudi Klemen. In je, preko njenega brata.

»Pozvonil je pri vratih, odprla sem mu in brez besed je vstopil. Oba sva vedela, pri čem sva in nisva zgubljala besed. Zakaj bi zavlačevala, ko pa sva čutila tako močno privlačnost. Besede so bile popolnoma odveč,« je povedala Mija.

Klemen je že tistega večera prespal pri njej in ostal. Nikamor se mu ni mudilo. Niti njej. Sporočila je v službo, da je bolna, Klemen je pač izpustil predavanja. In sta se raje predajala drug drugemu. Pozabila na življenje, ki je teklo zunaj njenega stanovanja.

Vse dokler zaljubljenost ni minila. Dokler nista začela nekoliko razmišljati.

»Začel se je spraševati, kam to pelje. Ali je pripravljen na resno zvezo. Kar naenkrat je imel polno glavo skrbi in strahov,« je rekla Mija.

Že po dobrem mesecu dni njune zveze je zanosila. Bila je vesela. Otroka si je želela, v Klemena pa je bila zaljubljena do ušes. Nič ne more iti narobe. Ko bo izvedel, da bo postal očka, bo prepričan v njuno zvezo. Vsaj tako je menila. A se je motila. Klemen se je otroka prestrašil.

»Si prepričana, da je moj? Jaz sem pazil,« je pričel.
Mija ni mogla verjeti, da se je tako spremenil, pokazal pravi obraz, ko mu je povedala za nosečnost. Ni mogla verjeti, da je to isti človek, v katerega je bila tako noro zaljubljena. Prepričeval jo je, da še ni sposoben biti oče, da ne misli resno.

»Vse sem prenesla, toda to, da me je vprašal, če je res njegov otrok, tega nisem mogla. Bilo je tako, kot bi mi nož zaril naravnost v srce. Počutila sem se grozno, prevarano, izkoriščeno. Kako je lahko kaj takega rekel,« je povedala Mija.

Razšla sta se. V bistvu je Klemen zbežal iz njune zveze. A Mija je kljub temu sklenila, da se otroku ne odpove. Imela je svoje stanovanje, reden dohodek, stara je bila 28 let in pripravljena je bila postati mamica.

Da je noseča, je molčala, vse dokler se ji ni poznalo. Pa tudi potem ni veliko govorila o otroku, sploh pa ne o očetu otroka. Klemena ni bilo več v njenem življenju, odšel je in ni se javil. Miji je bilo hudo, še vedno ga je ljubila, a ne za vsako ceno. Njegove besede so jo še vedno bolele.

Srečala ga je v trgovini, nakupovala je božična darila za sorodnike. Najprej je zagledala simpatično rjavolasko, nato še njega. Dekle, ki je bilo njegovih let, je prijel za roko in jo poljubil na usta.
Mijo je zabolelo v trebuhu. Bila je njegovo dekle! Klemen ima drugo. Umrlo je še zadnje upanje.
Opazil jo je, njuna pogleda sta se srečala, nato pa je Mija pobegnila iz trgovine. Srečen prizor dveh zaljubljencev je bil zanjo preveč boleč.

Rodila je dan pred božičem, v 34. tednu nosečnosti in vedela je, da je njen porod pospešil prizor iz trgovine. A deklica k sreči ni imela večjih težav, po nekaj tednih sta zapustili bolnico.

»Prvič je potrkal na vrata, ko je bila Karmen stara dva meseca. Izvedel je, da sem rodila in prišel jo je pogledat. Rekel je, da je prišel tudi k meni, a bila sem preveč jezna nanj,« je povedala Mija.

Dovolila je, da ju je obiskoval, vseeno pa je ostala neomajna. Preveč jo je prizadel. Klemen pa ni odnehal. Obiskoval ju je vsakih štirinajst dni, nato pa vsak teden. In vedno znova jo je prosil, naj mu odpusti.

»Rekel je, da je sprevidel, da je naredil veliko napako. Rekel mi je, da je vedno ljubil mene in da ga druge ne zanimajo. Opravičil se mi je,« je povedala Mija.

Šele, ko je Karmen pihnila na torti svojo prvo svečko, mu je odpustila in dovolila, da prinese svoje kovčke nazaj v njeno stanovanje.

»Naš božič je vsako leto nekaj posebnega. Praznujemo kar trikratno. Božič, Karmenin rojstni dan in začetek najine ljubezni,« je povedala Mija. In letos bodo praznovali že šestič.