Kaj je ščitnica in kako deluje?

Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, kar pomeni, da izloča svoje produkte (hormone) v kri. Leži na sprednjem spodnjem delu vratu pred sapnikom. Sestavljena je iz dveh režnjev, ki sta povezana z mostičkom. Zdrava ščitnica je težka od 10 do 20 gramov, pri moških je težja kot pri ženskah. Pri posamezniku je velika približno toliko, kot je velik končni členek na palcu njegove roke. Ščitnica tvori in izloča ščitnična hormona tiroksin oziroma tetrajodtironin (T4) in trijodtironin (T3). V ščitnici nastaja predvsem T4, ki vsebuje štiri atome joda.

Torej je jod pomemben pri delovanju žleze?

Da, ščitnica za sintezo hormonov nujno potrebuje jod. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasli dnevno zaužili približno 150 mikrogramov joda. Glavni vir joda v naši prehrani je jodirana kuhijska sol. Kilogram soli vsebuje 25 miligramov joda. Če je pojemo dnevno 6 gramov, dobimo s tem primerno količino joda. Veliko ljudi pa pri nas zaužije dnevno več kot 6 gramov soli, tako da dobimo s hrano tudi do 300 mikrogramov joda, kar je za zdravo ščitnico še povsem varna količina. Raziskave, opravljene na naših tleh po zvečanju vsebnosti joda v soli v letu 1999, kažejo, da je vnos joda v Sloveniji ustrezen. Za zdrave odrasle dodaten vnos joda v obliki vitaminskih pripravkov ni potreben.

Zakaj so sploh potrebni ščitnični hormoni?

Ščitnični hormoni pospešujejo presnovne procese, nujno pa so potrebni tudi za razvoj ploda v nosečnosti, zlasti za razvoj možganov. Vplivajo praktično na vsa tkiva v organizmu (srce, mišice, kosti, prebavila, možgane). Najboljše je, če je njihova koncentracija v krvi v normalnem območju. Za to pa skrbi hipofiza, žleza, ki leži na lobanjskem dnu, tako, da zaznava koncentracijo ščitničnih hormonov v krvi. Če se njihov nivo v krvi približuje spodnjemu območju normalnih vrednosti ali se zniža, se v hipofizi poveča izločanje tirotropina (TSH). Ta se veže na receptor za TSH v ščitnici in stimulira njeno delovanje. Če je ščitnica zdrava, ustrezno odreagira na vpliv TSH, če pa je bolna, kljub zvišanemu TSH ne more izdelati dovolj ščitničnih hormonov.

Če se nivo ščitničnih hormonov približuje zgornjemu območju normalnih vrednosti ali se zviša, se izločanje TSH zmanjša. Zvišan TSH kaže na premajhno delovanje ščitnice, ki ga imenujemo tudi hipotiroza, znižan TSH pa na prekomerno delovanje ščitnice, ki ga imenujemo hipertiroza.

Katere so še druge bolezni ščitnice?

Poznamo različne ščitnične bolezni. Če ščitnica deluje normalno, a je povečana, govorimo o golši. Povečana je lahko enakomerno, kar imenujemo difuzna golša. Nodozna golša pa vsebuje enega ali več vozličev. Golša ne povzroča težav po telesu, lahko pa s pritiskom na okoliške strukture daje občutek tiščanja v vratu, včasih oteženega dihanja ali požiranja. Redko je ščitnica tako povečana, da je potrebna operacija. Kljub temu, da je vozličev v ščitnici veliko, je rak ščitnice redka bolezen, ki ima v večini primerov tudi zelo dobro prognozo. 

Kakšni so simptomi, kadar ščitnica premalo deluje?

Simptomi in znaki hipotiroze so odvisni od izraženosti bolezni. Kadar ščitnica samo rahlo premalo deluje, bolniki običajno ne občutijo večjih težav. Pri nekoliko bolj izraženi bolezni se lahko pojavijo utrujenost, glavobol, zaspanost, porast telesne teže, suha koža, zaprtje, motnje koncentracije, bolnike zebe. Zdravljenje hipotiroze je zelo enostavno. Zdravimo jo s preparati, ki vsebujejo tiroksin. Ta se v telesu nato pretvori v aktivno obliko hormona, torej v T3. Preparati nimajo stranskih učinkov, če jih jemljemo v pravilnem odmerku. Pravilni odmerek je tisti, ob katerem imajo bolniki normalen nivo TSH v krvi.

Kako pa se kaže prekomerno delovanje ščitnice?

Prekomerno delovanje ščitnice se kaže z nemirom, utrujenostjo, prekomernim potenjem, občutkom vročine, izgubo telesne teže, tresenjem, razbijanjem srca, mišično oslabelostjo. Najpogostejši bolezni, ki povzročata prekomerno delovanje ščitnice, sta bazedovka in avtonomno tkivo v ščitnici. 

Če bolezen traja dlje časa, če se ponavlja ali če so prizadete tudi oči, se običajno odločimo za zdravljenje z radioaktivnim jodom, ki se nabere v tistih področjih, ki prekomerno delujejo, in jih umiri.

Kdaj torej lahko pomislimo, da je z našo ščitnico nekaj narobe?

Na moteno delovanje ščitnice pomislimo, če se ob normalni prehrani veča ali manjša telesna teža, če smo prekomerno utrujeni, zaspani, ali pa prekomerno vznemirjeni, nervozni, če je koža postala bolj suha ali bolj vlažna, če se nam tresejo roke, če nam razbija srce, če so se spremenili lasje in bolj izpadajo, če se je prebava upočasnila ali pospešila, če se je zvišal holesterol v krvi, če so se pojavile motnje menstrualnega ciklusa.

Kaj pa med nosečnostjo, takrat namreč prihaja do večjih hormonskih sprememb?

Med nosečnostjo se tudi delovanje zdrave ščitnice prilagodi. V prvem trimesečju plodova ščitnica še ne deluje, zato je plod odvisen od materinih hormonov, ki prehajajo skozi posteljico. Potrebni so za normalen razvoj plodu, zato je pomembno, da ženske, ki jemljejo preparat tiroksina zaradi hipotiroze, redno jemljejo zdravilo tudi med nosečnostjo in z merjenjem koncentracije TSH preverijo, ali je odmerek tiroksina, ki ga jemljejo, ustrezen. Med nosečnostjo se zaradi vpliva estrogenov poveča nivo transportnih beljakovin, kar poveča količino vezanih hormonov, zato mora ščitnica sintetizirati več hormonov kot v nenosečem stanju. Zlasti v začetnem obdobju nosečnosti se poveča tudi izločanje joda z urinom zaradi sprememb ledvične funkcije med nosečnostjo. V drugem trimesečju prične delovati tudi plodova ščitnica, ki potrebuje jod za sintezo ščitničnih hormonov. Zaradi vsega tega potrebuje nosečnica več joda kot ostali odrasli.

Koliko joda naj torej zaužije nosečnica?

Po priporočilih naj bi nosečnice zaužile dnevno približno 250 mikrogramov joda. Kot smo že omenili, je ocenjen dnevni vnos joda v naši populaciji med 150 in 300 mikrogrami. Nosečnicam, ki uživajo manj slano hrano in nimajo motenega delovanja ščitnice, pa svetujemo dodatek joda v obliki jodida.

Se lahko delovanje ščitnice v nosečnosti spremeni?

Tudi med nosečnostjo se lahko prvič v življenju pojavi ščitnična bolezen, vendar na srečo bolj redko. V prvem trimesečju narašča nivo humanega horionskega gonadotropina, ki je po strukturi podoben molekuli TSH in blago stimulira delovanje ščitnice. Pri nekaterih nosečnicah lahko to povzroči rahlo prekomerno delovanje ščitnice v prvem trimesečju, ki se običajno spontano in brez zdravljenja umiri. Redko se med nosečnostjo prvič v življenju pojavi prekomerno ali premajhno delovanje ščitnice.

Pozorni moramo biti zlasti pri nosečnicah, ki imajo že znan Hashimotov tiroiditis s še normalnim delovanjem ščitnice. Prav med nosečnostjo se lahko zaradi zvečanih potreb in zmanjšane sposobnosti ščitnice za tvorbo hormonov pojavi premajhno delovanje ščitnice. Zato svetujemo, da že v prvem trimesečju kontrolirajo nivo TSH v krvi.

Pri prepoznavnaju hipertiroze med nosečnostjo si lahko pomagamo z nekaterimi simptomi. Bolnice izgubljajo telesno težo, namesto, da bi jo pridobivale, čutijo mišično nemoč, izrazito se potijo. Ščitnica je lahko povečana, prisotni pa so lahko tudi znaki prizadetosti oči (ščitnična orbitopatija).

Kako pa je s hormoni po porodu?

Po porodu se pri petih do 10 odstotkih žensk pojavi poporodni tiroiditis. Kaže se s klinično sliko hipertiroze (preveč dejavna ščitnica), ki je običajno prehodna in je ni treba zdraviti. Temu sledi normalno delovanje ščitnice, ki lahko preide v hipotirozo ali pa tudi ne.

Simptomi so običajno blagi, bolnice pri hipertirozi navajajo utrujenost, prekomerno potenje, izgubo telesne teže in razbijanje srca. Pri hipotirozi pa opažajo utrujenost, porast telesne teže, zaspanost.

Poporodni tiroiditis imajo pogosteje bolnice, ki so ga že doživele po prejšnji nosečnosti, bolnice s Hashimotovim tiroiditisom in bolnice s sladkorno boleznijo tipa I. Simptome, ki običajno nastopijo po porodu (izpadanje las, pospešeno bitje srca, utrujenost) je zelo težko razlikovati od simptomov, ki so posledica ščitnične bolezni v tem obdobju. Nekoliko nam pomaga podatek, ali ima bolnica večje tveganje za poporodno motnjo delovanja ščitnice. Če imajo bolnice težave, značilne za premajhno ali prekomerno delovanje ščitnice, jim je treba v poporodnem obdobju izmeriti koncentracijo TSH.

Ali ženske, ki se zdravijo zaradi bolezni ščitnice, lahko zanosijo?

Ženske, ki se zdravijo zaradi bolezni ščitnice, lahko zanosijo in imajo otroke. Pomembno je, da je njihova bolezen urejena. Novo odkrito hipotirozo med nosečnostjo je seveda treba zdraviti s preparatom tiroksina. Če hipotiroze ne zdravimo, se pri materi in plodu lahko pojavijo nekateri zapleti, med njimi je pogostejša slabokrvnost matere, zvišan krvni tlak, pojavijo se lahko nepravilnosti posteljice, nižja je lahko porodna teža. Ob ustrezno zdravljeni hipotirozi v nosečnosti pa ne pričakujemo zapletov pri nosečnici ali plodu.

Če pa je hipotiroza znana že pred nosečnostjo, je treba kontrolirati TSH pred zanositvijo, saj je zaželeno, da je ščitnična bolezen pred zanositvijo urejena. Ko zanosijo, svetujemo kontrolo TSH pri osebnem zdravniku kmalu v prvem trimesečju, saj je pogosto treba zvišati odmerek tiroksina. Odmerek tiroksina je treba seveda prilagoditi tudi po porodu - takrat ga je treba pogosto znižati.