Absolutno! Petje, igranje, biti na Evroviziji, ves čas sem gledala reklame … pa risanke – to je moja strast že ves čas in nikakor ne popušča!

Katerega dogodka iz otroštva, nastopa nikoli ne boste pozabili?

Doma so me ves čas podpirali … Vsak predmet, ki je bil vsaj malo podoben mikrofonu, sem si jaz naredila za mikrofon in sem vedno pozirala. Tudi sosed je bil fotograf in jaz sem bila ves čas njegov model. Rada sem imela sončna očala in sem se nastavljala pred fotografskim objektivom. Takoj, ko sem zagledala fotoaparat, sem bila že pri njem. Te spodbude so mi povedale, da je nekaj v meni …, čeprav so potem prišla težka leta, najstništvo, ko sem dejansko dvomila o sebi, ampak tudi ta leta sem uspešno prebrodila, ker sem začela ustvarjati glasbo. Igrala sem kitaro in nastale so moje prve skladbe.

Moj prvi nastop v šoli je bil fenomenalen, dejansko tistega aplavza nikoli ne bom pozabila. To mi je takrat dalo hrano, za katero sem vedela, da jo moja duša potrebuje. In tega enostavno nisem želela izgubiti!

Zato se vedno znova vračam na oder k svoji ljubezni …

Kako in kdaj ste postali prava mojstrica sinhroniziranja risank? Je to naporno delo ali v tem preprosto uživate?

Mojstrica zagotovo nisem, ker se človek vedno znova uči. Imam pa srečo, da sem pevka in imam posluh. Vedno mi je bilo všeč poslušati različne glasove in jih oponašati. Slišim, kje in kdo ima kakšno govorno napako in jo nekako poskušam sama interpretirati.

Sinhroniziranje risank zame ni profesionalno delo, to počnem ljubiteljsko in zato je v tem več pristnosti.

Komu boste posodili glas v risanki Sylvester&Tweety? Ste se za to še posebej pripravljali?

Tweety je moj lik. Sinhroniziranje ni bilo naporno, ker mi je ta vloga pisana na kožo. Imeli smo avdicijo, poklicali so me, ali bi bila pripravljena poskusiti. Takoj sem rekla: ''Ja!'' … in nekako sva se z likom zaljubila, zlila eden v drugega in zdaj uživava.

Ste tudi mamica. Je Aleksander z veseljem gledal risanke? Katere so pa vaše najljubše risanke?

O, seveda jih je, ampak mislim, da bo tudi kakšno s Tweetyjem in Sylvestrom z veseljem pogledal, ker so vsebinsko navihane.
Moram pa povedati Sylvestru, da me niti slučajno ne bo dobil! Lahko za mano teče in teče, ampak ne bo mu uspelo.

Sama imam rada vse risanke, ker je v njih tudi veliko humorja za odrasle. To, česar pač otroci ne razumejo, si odrasli vzamemo zase, svoj kotiček. Medtem ko sem sinhronizirala risanko Sylvester in Tweety, sem se veliko smejala. Vem, da mlajši otroci določenega humorja ne bodo razumeli, ampak to je čar teh risank, ker so narejene tako, da jih lahko gledajo tako starši kot otroci in se vsi zabavajo.

Aleksander je že najstnik. Kako skupaj doživljate njegovo puberteto?

O, tako kot vsi …, težko je, ampak bomo preživeli. So spremembe, ki jih človek nekako mora sprejeti, z ene in druge strani, z njegove in z najine, starševske. Kljub temu da se ves čas ukvarjava z otrokom, je prisotno nenehno spreminjanje, gre za proces, ki gre kar naprej in naprej in vedno znova se pojavljajo novi problemi. Dejansko je odraščanje nekakšna kreativna zadeva, starši se moramo znajti v vsaki situaciji. Najhuje je pa to, da pri rojstvu otroka ne dobiš navodil zraven, ker je vsak čisto svoj.

Kaj je vaš nasvet za starše z odraščajočimi otroki, ki imajo svoje želje, zahteve?

Definitivno je treba postavljati meje! To mislim, da je bistvo v življenju. Najstniki se morajo naučiti, da v življenju vedno obstajajo meje, da jih je nekako potrebno spoštovati, in morajo vedeti, da niso center pozornosti.

Potrebno pa jih je tudi spodbujati, jim prisluhniti. Super je, ker je najin fant odprt, s problemi pride k nama in se odkrito pogovarjamo, sam pravi, da včasih preveč odkrito. Ampak bistveno je to, da komuniciramo drug z drugim in si lahko rečemo: ''To meni ni všeč na tebi.'' In on lahko reče: ''To pa meni ni všeč na vaju ali komer koli drugem.'' In potem nekako delamo kompromise.

Težko je odraščati, jaz se ne bi vrnila nazaj v tista leta …

Sta z možem enotna pri vzgoji? Je kdo od vaju strožji?

Pri vzgoji poskušava biti enotna, ker to je bistvo vsega, ker to je trd temelj, ampak mamica je vedno tista, ki jo srce boli, in nekako popuščam, čeprav je tudi mož takšen, popustljiv, samo takrat, ko jaz ne vidim. Je pa res težko uskladiti zadeve in se tega držati.

Tudi z možem sva vsak na svojem polju, jaz na vse gledam kot ženska, on gleda na vse kot moški in tako je tudi prav. Dobro je, da ima oba, da vidi, da so v življenju tudi drugačne vloge.

Kako skupaj preživljate prosti čas? Kaj najraje počnete?

Predvsem se ukvarjamo s športom, smučamo, hodimo na morje. Mož in sin kajtata, zato hodita tudi v gore. Prosti čas je najbolj športno obarvan.

Vedno imamo skupaj kosila in večerje. To je vedno tisti čas, ko se lahko pogovorimo, kaj komentiramo …

Zadnje čase mi sin zelo pomaga pri glasbi … odpira mi nov svet, jaz pa ga ''požiram'' . Kaže mi vedno nove smernice, vedno nove stvari in jaz vse to sprejmem. Včasih se sprašujem, kdaj me bo to minilo …

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na