Sodelujoče starševstvo po razvezi

Korektni odnosi in sodelovanje obeh strani je za otroke ključnega pomena, saj jim razhod že sam po sebi pomeni velik in nepredstavljiv stres. Starši, ki so zmožni ohranjati dobre (ali vsaj korektne) odnose, otroku omogočijo stabilnost in varnost. Otrok še vedno potrebuje oba – očeta in mamo, ne glede na to, pri kom ostane.

Sodelujoče starševstvo je po ločitvi nedvomno velik izziv, a vsaj v večini primerov ne nemogoč. Koristno je, če imajo starši še vedno aktivno vlogo v otrokovem življenju, saj na ta način zagotovijo zadovoljevanje vseh njegovih, zlasti čustvenih potreb. Številne raziskave kažejo, da kakovost starševskega odnosa po ločitvi močno vpliva na duševno počutje otrok in pojav tesnobe in depresije.

Je pa res, da so prav korektni medosebni odnosi po razvezi največkrat tabu tema, zato je lažje teoretizirati kot stvari izpeljati v praksi. Dogovori in usklajevanja skrbništva, načrtovanje skupnega časa z otrokom in podobne teme so lahko močno izčrpavajoče, čustvene in polne stresa. Dejstvo je, da je težko preboleti skupno preteklost, boleče konflikte ali zamere. Zato se zdi sprejemanje skupnih odločitev, ki so v dobrobit otroka, misija nemogoče. A ne glede na vse morajo starši v tem obdobju v prvi vrsti gledati na otroka in upoštevati, kaj je dobro zanj.

Ključ do uspešnega sodelovanje je ločitev osebnega odnosa, ki sta ga nekoč imela, od starševstva. Morda je koristno začeti razmišljati čisto o novem odnosu – takšnem, ki je v celoti namenjen dobremu počutju otroka. Zakonski (ali partnerski) odnos je končan, a to ne pomeni, da bi morale biti skrhane tudi vezi z otrokom. Prednostna naloga, ki jo morajo imeti starši, je skrbeti za interes otrok – prvi korak k temu pa je zrelost. Sodelovanje v starševstvu po ločitvi torej zahteva, da potrebe otroka postavimo pred svoje.

Kakšne so prednosti sodelovanja v starševstvu?

Otroci ob korektnem sodelovanju staršev spoznajo, da so pomembnejši od razveze in morebitnih konfliktov. Razumejo, da je ljubezen do njih ostala močna kljub velikim spremembam, ki jih je bila deležna družina.

- Otroci se počutijo varne: Če so otroci deležen ljubezni in sodelovanja staršev, se hitreje in lažje prilagajajo na nove življenjske spremembe in razmere.

- Pomen konsistentnosti: Sodelovanje v starševstvu spodbuja podobna pravila, postavljanje meja in nagrajevanje. Na ta način otroci vedo, kaj lahko pričakujejo od staršev in kaj se pričakuje od njih.

- Zmožnost reševanja problemov: Otroci, katerih starši uspešno sodelujejo tudi po razvezi, se naučijo učinkovitega in mirnega razreševanja težav.

- Zdrav zgled: Korektni odnosi staršev, ki temeljijo na spoštovanju, predstavljajo otroku temeljni življenjski vzorec, ki ga ponese v odraslost.

- Duševnost: Otroci, ki so izpostavljeni konfliktom med starši, pogosteje razvijejo čustvene in razvojne težave, kot so tesnoba, depresija, motnja pozornosti, mokrenje postelje, motnje govora ...

Nasveti za uspešno sodelovanje ločenih staršev

Odložite jezo, bolečino, zamere

Korektno sodelovanje v starševstvu po ločitvi pomeni, da se morajo težje čustvene vsebine umakniti potrebam otrok. Res je, da je to najtežji del učenja sodelovanja z bivšim partnerjem, vendar je življenjsko pomemben. Pri sodelovanju staršev gre izključno za otrokovo srečo, stabilnost in dobro počutje v prihodnosti.

Kako to storiti?

- Ločite občutke od vedenja, saj jeza in zamere ne smejo vplivati na to, kako se boste vedli do bivšega partnerja. Prav tako je treba sprostiti in odložiti težke občutke na varno mesto – pri prijatelju, terapevtu, svetovalcu, koristna je tudi telesna aktivnost.

- Otroka nikoli ne postavljajte v sredino. Morda svojemu bivšemu ne boste nikoli odpustili, a to so teme, ki zadevajo izključno vas in ne otroka.

- Ne uporabljajte otrok za mediatorje. Otrok naj ne bo posrednik v komunikaciji med starši, saj so ta na način postavljeni v središče konflikta.

- Svoje težave hranite pri sebi. Nikoli o svojih zamerah, zagrenjenosti, žalosti in bolečini ne razlagajte otroku, saj so to teme, ki so rezervirane izključno za odrasli svet. Otrok ima pravico do odnosa z drugim staršem.

Starši, ki delujejo kot tim

Sodelovanje po ločitvi zahteva zavestno odločitev obeh staršev. Če se starši zavzemajo za doslednost in timsko delo, se pojavljajo tudi odločitve o vzgoji otrok. Pomembno je prizadevanje za skladno starševstvo, s čimer se izognemo zmedi in nekonsistentnosti. Zdravo je, da so otroci izpostavljeni različnim perspektivam in se učijo prilagodljivosti, hkrati pa morajo vedeti, da imajo pri vsakem od staršev enaka pričakovanja. Treba je slediti podobnemu sistemu posledic za kršena pravila in nagrajevanje v primeru dosežkov – tako pri enem kot pri drugem staršu. Pomembno je, da sta v pomembnejše odločitve vključena oba. Odkritost in iskrenost pri pomembnih vprašanjih sta ključnega pomena tako za odnos med starši kot za počutje otrok.

Prehodi od enega starša k drugemu

Dejstvo je, da so selitve iz enega gospodinjstva v drugega lahko za otroka zelo stresne, ne glede na to, ali se dogajajo le ob določenih vikendih ali vsakih nekaj dni. Vsako srečanje s staršem pomeni za otroka obenem tudi ločitev od drugega. In vsak Živijo, oči pomeni tudi Adijo, mami. Prehodi in selitve so seveda neizogibni, a storimo lahko marsikaj, da bi bili za otroka manj težki.

Kako to storiti? Ko se otroci pripravljajo na obisk drugega starša, je pomembno, da ostajate pozitivni in da se držite dogovorjenih ur. Otrokom pomagajte predvideti spremembe – opomnite jih, da bodo čez dva dni odšli na obisk k svojemu očetu (ali mami). Pred odhodom jim pomagajte pakirati in pri tem ne pozabite na priljubljene igrače, odejico ... Zelo pomembno je, da otroka vedno odložite in nikoli pobirate, če je to le izvedljivo. 

Koristno se je namreč izogniti temu, da bi otroka 'odvzemali' drugemu staršu – bolje kot to je, da ta drugi starš pripelje otroka sam nazaj. Na ta način se izognemo vpadanju v dragocene trenutke, ki jih ima otrok z drugim staršem le zase. Ob vrnitvi otroka so lahko odnosi za kratek čas napeti, vzdušje morda tiho in nenavadno. Pomagajte otroku pri ponovni adaptaciji s skupno aktivnostjo (branje knjige, igranje, gledanje televizije, pogovor). Pomembno je tudi, da ima otrok pri obeh starših svoje potrebščine in nekaj igrač.

Sodelovanje obeh partnerjev zahteva veliko zrelosti in jasno odločitev, da želita bivša zakonca delati v dobro otrok. Pri tem ni prostora za otroške igre, nagajanja, čustveno izsiljevanje ali celo nagovarjanje otroka proti bivšemu. V tem primeru je treba razmisliti in se vprašati, ali mora biti otrok res del konfliktov, ki ga ne zadevajo? Otrok si brez vsakega dvoma zasluži starše in ne glede na to, da družina ni več skupaj, je lahko podpora in vzgoja obeh še vedno polna ljubezni. Dovolite otroku otroštvo in zdrav razvoj.

Viri:

Co-Parenting Tips for Divorced Parents, Jocelyn Block, M.A. and Melinda Smith, M.A

Boosting Parent/Child Communication After Your Divorce, Rosalind Sedacca

Kids and parents after divorce, APA