Špelin kotiček: Tehtnica ne kaže prav!

Špela Gorenc Jazbec

Družina in odnosi

23. 03. 2015 08.08

Pravijo, da se za kilograme, pridobljene med nosečnostjo, ženske ne smemo obremenjevati. Da je to najlepši in najbolj primeren čas, ko lahko ješ vse, kar ti srce poželi, ne da bi se ti bilo potrebno za to obremenjevati in da bi te zaradi tega kdo čudno gledal, češ da si požrešna. Kdaj pa boš jedla, če ne takrat, ko si noseča. Saj moraš, po besedah naših babic, takrat jesti za dva. Ampak zakaj za božjo voljo imajo potem pri ginekologu tehtnice?! In to še take, ki ne kažejo prav!

Špela Gorenc Jazbec je mamica dveh navihancev. Za BIbaleze.si piše kolumne, v katerih ne manjka tako veselih kot žalostnih trenutkov. FOTO: osebni arhiv

Na prvem pregledu sem bila v oblakih. Verjetno se je že na kilometer daleč videlo, da sem noseča, sicer ne zaradi trebuha, ker ga takrat res še ni bilo nikjer, ampak zaradi veselja in ponosa in vsega, kar ''paše'' zraven, ko je ženska noseča (še posebej prvič). Končno sem vsa neučakana prišla na vrsto, komaj pa sem stopila skozi vrata in želela prijazno izustiti pozdrav, že je sestra za računalnikom kot iz topa izstrelila: ''Datum zadnje menstruacije?'' Najprej sploh nisem dojela, da to leti name, saj še vrat nisem zaprla za sabo. Tik preden je še enkrat hotela vprašati isto vprašanje, sem dojela, da sprašuje mene, sem se zbrala in nekako spravila skupaj odgovor. Datuma sploh še zapisala ni, ko me je v sekundi po mojem odgovoru že spraševala, koliko sem tehtala. preden sem zanosila. V mislih sem premlevala in ugotavljala in na koncu izustila, da 58 kg in da pravzaprav še vedno tehtam enako, ker se nisem še nič zredila. To sem povedala z največjim ponosom. Glede na 5. ali 6. teden nosečnosti, po moji logiki čisto pričakovano. Poleg tega sem se zjutraj pred pregledom stehtala in spomnila sem se, da je na tehtnici pokazalo točno 58 kg. Sestra je zapisala 58 kg pred zanositvijo in me poslala na tehtnico. Na tehtnici je pokazalo 59. Pa od kje, saj se v eni uri od doma do pregleda nisem zredila za 1 kg! No, saj ni pomembno, pustimo, mogoče sem se zmotila jaz doma. Pregled sem opravila brez večjih posebnosti in bila še bolj vesela, da je vse v redu, ter odšla domov. Doma sem se spomnila na tehtanje in se še enkrat stehtala. Tehtnica je pokazala 58. Saj sem vedela, da imajo tam čudno tehtnico! Pa dobro, saj ni bilo pomembno - en kilogram gor ali dol, pomembno je bilo, da je ostalo bilo vse, tako kot mora biti.

Ampak vso nosečnost, vsak pregled, na katerega sem šla, me je preganjala ta butasta tehtnica, ki je čisto vsakič pokazala kilogram več, kot je bilo res. Če bi to vedela, bi že na začetku rekla, da sem tehtala en kilogram več in sploh ne bi bilo problema, tudi če bi bila to mala laž. Bolje to, kot da vsakič, ko sem prišla, mislila, da sem se zredila za en kilogram več, kot sem se pa v resnici.

No, pri prvi nosečnosti to sploh ni bil problem, saj sem se zredila le 9 kilogramov, torej kilogram gor ali dol, sploh ni bilo pomembno. Ampak druga nosečnost, to je pa druga zgodba. Čeprav sem vedela, da jim tehtnica kaže en kilogram več, sem nekako naivno verjela, da so to že davno uredili in sem zopet povedala težo pred zanositvijo po pravici. V sekundi, ko sem stopila na tehtnico, mi je postalo žal, zakaj nisem malo prikrojila svoje resnice, saj to ne bi nikomur škodovalo. Mogoče se sliši butasto, da delam slona iz enega kilograma, ampak takrat se mi je to zdelo grozno pomembno. Še toliko bolj, ker sem se v drugi nosečnosti zredila 17 kg in me je tisti dodatni kilogram bodel vsakič, ko sem stopila na tehtnico. Prav spomnim se, na zadnjih treh pregledih sem resno premišljevala, ali naj se zlažem, koliko kaže tehtnica. Že doma sem premišljevala o tem, na poti do tja sem bila že sto odstotno odločena, da ne bom povedala po pravici. Ko pa sem stopala v ambulanto, me je že malo stiskalo in nisem bila več tako prepričana. Ampak, saj sestra vedno sedi za računalnikom in nikoli ne vstane. Stopila sem na tehtnico, številke so bile ogromne. Postalo mi je žal, da sem toliko jedla, ampak če sem bila ves čas lačna ... ''Kako je to mogoče, zakaj ne more biti tako kot v prvi nosečnosti, ko sploh nikoli nisem bila lačna in sem jedla zato, ker sem vedla, da nekaj moram jesti?!'' Med drugo nosečnostjo pa sem bila ves čas lačna, tako lačna, da sem včasih kosilo jedla tudi dvakrat. No, da se vrnem h tehtanju. Sestra je že čakala moj odgovor, jaz pa nisem vedela, kaj naj rečem. ''Ali naj se res zlažem … saj ne bo vedela. Kaj pa če se zlažem, ona pa vstane in pride do tehtnice?'' Si predstavljate to sramoto, ko bi ugotovila, da dejansko lažem o svojih kilogramih. Zadnji trenutek je prevladal zdrav razum in sem povedala po pravici. Zraven pa sem si mislila: ''Pa kaj, saj so moji kilogrami, bodo že šli stran, ko bo čas za to.''

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

špelin kotiček špela jazbec gorenc kolumna