Ne morem si pomagati, ampak vsako pomlad pride obdobje, ko se nekako, od ne vem kje, prikrade občutek, da bi lahko izgledala bolje in za svoj izgled naredila več, kot sem do sedaj. Vem, popolnoma neumno, ker sem večino leta s seboj še kar zadovoljna, potem pa pride ta težko pričakovana pomlad, ki se je vsako leto res veselim. Ampak kaj ko s to super pomladjo pridejo tudi super reklame in super kreme proti maščobnim blazinicam, celulitu, strijam in podobno. In vsako pomlad z oglaševanjem raznih krem, gelov … začnejo prej. Že konec februarja in na začetku marca sem zasledila, da se je med reklamami sem in tja že pojavila kakšna super suhica, s popolnoma vitko postavo, čudovitimi svilnato gladkimi nogami, ki se kar ne končajo, in seveda z obljubo, da se v enem mesecu zmanjša obseg stegen za 2,5 cm, celulita ni več, strije pa kot, da jih sploh nikoli ni bilo.

In ker februarja in marca še vsi hodimo okoli v dolgih hlačah, se nisem tako obremenjevala, da bi bila videti kot dekle z reklame.
Ampak glej ga zlomka, vreme je vedno lepše in toplejše in počasi bo že za kratke hlače. In kljub temu, da sem si še kakšen mesec in pol nazaj mislila, da take in podobne proizvode kupujejo le ženske, ki jim je glavni cilj v življenju, da dobro izgledajo, sem se zadnjič zalotila, da sem v drogeriji, kot bi me privlačil magnet, zavila k polici, kjer so te čudežne kreme imeli razstavljene. Malo sem si jih ogledala, vendar kupila nisem nobene.

Ker se sama pri sebi nisem mogla odločiti, ali naj kupim to kremo ali ne, sem to temo načela doma pri kosilu. Pa ne zaradi tega, da si je ne bi mogla privoščiti, šlo se je bolj za to, ali jo res potrebujem ali ne. Po drugi strani tudi nisem želela izpasti, kot da se mi gre samo za to, da bom poleti v kopalkah dobro izgledala. No, in sem začela: ''Veš, Domen, danes sem bila v drogeriji.'' Mož nič. In nadaljujem: ''In sem šla mimo krem proti celulitu, strijam, maščobnim blazinicam …'' Mož postane pozoren, ampak še vedno ne reče nič, le posluša. Spet nadaljujem: ''Sem malo pogledala, vendar potem nisem kupila nobene.'' ''Edino pametno, saj je ne potrebuješ!'' pametuje moj mož. Jaz pa še kar naprej: ''Se ti zdi? Mogoče bi jo pa vseeno kupila.'' In moj mož se kar ne da: ''Ah, daj no Špela … Pa še enkrat ti povem, da je tako ali tako ne potrebuješ.'' Ampak jaz vztrajam naprej: ''Ja, ne vem no, meni se pa zdi, da bi mi vseeno koristila.'' Potem pa že vidno naveličan, ko vidi, da se ne dam tako zlahka prepričati: ''Ja, naredi kot želiš, ampak meni se zdi to popolnoma nepotrebno, ker sama dobro veš, da je nerealno pričakovati, da boš pri 33. letih izgledala kot 18- ali 20-letnica, če se boš en mesec mazala z neko ''čudežno'' kremo. Poleg tega si dvakrat rodila in dve nosečnosti, logično, za seboj pustita kakšno posledico. Poleg tega pa kaj za prijeti tudi mora biti. Sama kosti in koža - to je daleč od tistega, kar je privlačno.''

No, kljub moževemu prepričevanju in zagotovilu, da izgledam čisto super, sem kremo vseeno kupila. Pač sem jo morala, kaj pa moški vedo o celulitu in strijah. Saj poskusiti ni greh. Poleg tega pa ne bom nič izgubila. Možu sem tako ali tako že sedaj všeč takšna, kakršna sem, sama sebi pa več ali manj tudi, če odmislim občasne spomladanske epizode. Če bo kakšna strija manj ali pa bo kakšen gramček celulita čudežno izginil, se pa tudi ne bom pritoževala. Da pa ne bom popolnoma zanemarila svoje intelektualne plati možganov, bom dobro preučila in raziskala vse sestavine in učinke te ''čudežne'' kreme.