Vztrajnost

Nikar ne izgubite potrpljenja, ko se bo dveinpolletni otrok trudil, da si sam zapne sandale. Prvič, drugič in tretjič mu najbrž ne bo uspelo, a sčasoma mu zagotovo bo. Če izrazi željo, da bi si sandale zapel sam, mu zato dovolite, da jih sam tudi poskuša zapeti. Verjemite, ko mu bo to končno uspelo, bo zmagoslavje na njegovem obrazu poplačalo vse minutke, ko ste ga čakali!

Prav tako mu včasih dovolite, da se sam obleče. Oblačila izberite skupaj, potem pa naj poskuša sam spraviti glavo skozi pravo odprtino v puloverju, če tako hoče. In ob tem mu nikar ne dajajte občutka, da mu brez vas nikakor ne bo uspelo, temveč spodbujajte njegovo vztrajnost.

Tudi pri hranjenju boste potrebovali veliko mero potrpežljivosti. Slej ko prej bo malček hotel sam prijeti žličko in nesti hrano v usta. Kar pripravite se na kupčke hrane po mizi in po tleh. Vendar morate vedeti, da se mora tudi te spretnosti otrok naučiti sam. Nikar se ne jezite in nikar ne prestrezajte z rokami vsake drobtine, ki mu pade z žličke. Veliko bolje je, da skupaj z otrokom uživate v spoznavanju nečesa novega.

„Mami, ti lahko pomagam?“

Predvsem deklice, včasih pa tudi dečki, radi opazujejo svoje mamice in očke pri opravljanju gospodinjskih del. Dovolimo jim, da nam pomagajo, se učijo. Tako bodo otroci čutili, da so del nečesa skupnega in da je njihova pomoč pomembna.
Če npr. pripravljate kosilo, dovolite otroku, da pripravi mizo. Da prinese kruh na mizo, si morda sam nalije sok v kozarec.
Nikoli pa ne dovolite majhnim otrokom, da na mizo nosijo kaj takega, s čimer se lahko poškodujejo (vroča juha, težki lonci, nož ... )!

Prepiri med prijatelji

Včasih je iz otroške sobe slišati kričanje sorojencev. Navadno temu sledi prihod enega od otrok, ki staršem zatoži drugega, da mu nagaja. Starši ponavadi reagiramo tako, da med otroki posredujemo.
Če prepir ni prehud, se poskušajmo zadržati. Otrokom povejmo, naj prepir rešijo sami. Tako se bodo počasi naučili reševati konflikte.
V dogajanje posezimo le, če je zares hudo.

Možnost izbire

Morda se nam ne zdi pomembno, ali ponudimo otroku topel ali hladen čaj, pol kozarca soka ali poln kozarec, za otroka pa je. Otroku še tako majhna izbira, ki jo prepustimo njemu, pomeni, da ima nekaj vpliva na to, kar se dogaja okrog njega.
Pustimo torej otroku, da o nekaterih stvareh sam odloča. Če si želi pojesti žemljico in sir na njej in ne prerezane žemljice in sira v njej, mu to dovolimo. Nobene škode ne bo, otrok pa bo lahko izbral sam.

Tudi ko se odpravite v trgovino po nakupih za otroka, mu dovolite, da si izbere barvo puloverja. Navsezadnje ga bo nosil on. In, verjemite, stvari, ki si jih otroci izberejo sami, potem dejansko tudi nosijo. Ponavadi stvari, ki jih namesto njih izberemo mamice, sploh še, če smo se v trgovini skregali in je obveljala naša, ležijo v omari in jih otrok tudi pogleda ne.
Seveda pa to ne pomeni, da boste otroku dovolili izbirati stvari, za katere še ni zrel, ali stvari, ki se vam bodo zdele predrage.

Ne pozabite, otroci so na svetu veliko manj časa kot mi, nimajo še izkušenj in toliko je vsega, kar se še morajo naučiti, da bodo nekoč samozavestni odrasli ljudje! Pomagajmo in spodbujajmo jih! Naj nam bo v čast in veselje gledati, kako naši otroci premagujejo oviro za oviro in pogumno stopajo po poti življenja.

Mnenja in nasvete pa si lahko izmenjate tudi na forumu.