Nič čudnega ni, če ste se znašli v precepu. Bomo zibali še enkrat ali ne? Na kaj bi morali pomisliti, preden se odločite za novo nosečnost? Ne obremenjujte se preveč glede starostne razlike med otroki, saj prinašajo tako prednosti kot slabosti, pravi razvojni psiholog Roni Cohen Leiderman s Floride. Segajo pa vse od dvojnega menjanja plenic do prvih obračunavanj med bratci in sestricami.

Največ dve leti razlike

Takšni sorojenci najhitreje postanejo partnerji za igro. Po vsej verjetnosti bosta delila igrače, se igrala z istimi prijatelji, kasneje pa umerila hlače drugim v nogometnem moštvu. Otroci, mlajši od dveh let, se bodo na brata ali sestro tudi lažje privadili kot starejši otroci, saj ne bodo imeli občutka, da jih želi nekdo nadomestiti, in se tudi ne počutijo izpodrinjene. Druga prednost je, da hkratno vzgajanje dveh otrok lahko družino dodatno poveže. "Dejstvo je, da skrb za dva otroka pomeni trdo delo, kar v skrb za zarod povleče tudi očeta. Pri tako zahtevnih nalogah mora na pomoč priskočiti še tako zadržan oče," pravi Sybil Hart, avtorica knjige Kako preprečiti rivalstvo med brati in sestrami.

A čeprav pomaga superočka, mamo od nošenja še vedno boli hrbet, kronično ji primanjkuje spanca in zamenja več plenic, kot je potrebno, saj pozabi, pri kateri ritki je sploh začela. Sorojenci z majhnim starostnim razmakom se tudi pogosteje prepirajo zaradi igrač, prijateljev ali pozornosti, ki je nihče ne dobi dovolj. Težave so še intenzivnejše, ko se najmlajši začne plaziti, saj ga je treba imeti na očeh, starejši pa postane navihan. To lahko omilimo s "posebnim časom", ki ga starejši sam preživi z mamico ali očkom.

Dve ali tri leta razlike

To je eden najpogostejših starostnih intervalov med otroki in po mnenju mnogih strokovnjakov – tudi najprimernejši. Otroka sta dovolj blizu skupaj, da postaneta tovariša, po drugi strani pa ima mama med obema nosečnostma tudi precej več časa, da se privadi novemu ritmu. In čeprav si sorojenca skočita v lase, se tako tudi učita veščin prepiranja in reševanja težav. Sicer so pri 13 let trajajočem projektu na Univerzi Harvard, ki je preučeval interakcije starejših otrok z mlajšimi sorojenci, ugotovili, da so otroci z majhno starostno razliko med seboj precej bolj agresivni, pa tudi njihovi starši so pod resnim stresom. Vodja te raziskave, sam oče štirih otrok v razmaku šestih let, je dejal, da ne bi nikoli, niti v svojih najbolj norih sanjah, matere izpostavil takšnemu pritisku, če bi takrat vedel to, kar ve zdaj.

Tri ali več let razlike

Večji časovni razmak med rojstvom otrok pomeni tudi manj tekmovalnosti. Petletnik bo do dveletnega mlajšega brata ali sestre že lahko pokazal pristno navezanost, pozornost in z njim sočustvoval. Starostna razlika petih ali šestih let pa je še manj stresna. Ker je prvorojeni otrok veliko časa z mamo in očetom prebil sam, se lahko s prihodom najmlajšega člana postavi v vlogo mentorja. Kljub temu je velikokrat prav izziv vzgajati otroke, ki so v povsem različnih razvojnih stadijih. Prvi gradi hišo iz kock, medtem ko bi jo drugi rad pojedel. Prav tako morda ne bosta delila prijateljev, hobijev in zanimanj. Nekatere mamo celo pravijo, da se težko ponovno privadijo na vso skrb za dojenčka po daljšem odmoru, ko se že vajene otroka, ki je v marsičem že precej samostojen.

Kaj še?

Zakaj se je včasih za drugega ali vsakega naslednjega otroka tako težko odločiti? Tudi stroški za mnoge niso nepomembni. Dokler ljudje nimajo otrok, se ne zavedajo povsem, da že majhen otrok potrebuje veliko. Morda to pomeni potrebo po večjem stanovanju, avtomobilu, hrani, oblekah, manj sredstev tako ostane za starše, ki so se bili vajeni podati na počitnice v neznano, večkrat na teden jesti v restavracijah. Pa vrtec, ki ni poceni, občasne varuške? Seveda iskrena in velika želja po otroku slej ko prej prevlada, in kjer je prostor za tri, se najde še za četrtega. Kljub tridesetletnemu kreditu za nepremičnino.

Česa si želi mamica?

Če se je ta že morala soočiti s poporodno depresijo, bo zaradi očkove želje po naslednjem otroku morda stopila korak nazaj. Vsak prvi in tudi naslednji otrok pomeni novo čustveno prilagoditev, manj intimnosti s partnerjem, a dvakrat več odgovornosti, na katere vse mame niso enako pripravljene. Morda se vam zavrti ob misli, da bi imeli še enega otroka, čeprav je prvi star že dve leti? Spet druga mamica pa si vsakega naslednjega otročička želi še bolj? Želje so različne kot tudi ljudje, ki jih imajo.

Spet druge mamice po porodniškem dopustu komaj čakajo, da se vrnejo v službo in se začnejo osebno razvijati tudi na kariernem področju. Se je v službi začel projekt, ki bo trajal nekaj let, vi pa v njem uživate? Ste odprli lastno podjetje in razvijate idejo, s katero bi lahko uspele? Vi bi kljub temu želeli biti s svojimi otroki, ne da bi vas preganjala slaba vest. Nekaterim mamicam je hitra dinamika njihove družine povšeči in v njej uživajo, druge pa se raje posvečajo le enemu področju naenkrat.

Kakor koli se odločite, če so vaši otroci načrtovani ali ne, obžalovali tega ne boste nikoli. Saj so vaši otroci.