Raziskava o dohodkih in življenjskih pogojih, ki so jo statistiki anketno izvedli v prvi polovici lanskega leta, kaže, da je bilo v Sloveniji lani več tistih, ki so življenje ocenjevali dobro, v primerjavi s tistimi, ki so bili z njim popolnoma nezadovoljni. Tako je 67 odstotkov vprašanih zadovoljstvo s svojim življenjem ocenilo v razponu med sedem in deset, medtem ko je bilo tistih, ki so se do njega opredelili z oceno od nič do štiri, osem odstotkov.

K višjemu zadovoljstvu je pripomogla zlasti nižja materialna prikrajšanost oseb. Stopnja resne materialne ogroženosti se je namreč lani ustavila pri 5,8 odstotka, kar je za 0,8 odstotne točke nižja vrednost od leta 2014.

To pomeni, da je približno 117.000 oseb živelo v gospodinjstvih, ki lani zaradi omejenih finančnih virov prikrajšana za vsaj štiri od devetih elementov, ki jih uporabljajo statistiki. Gre na primer za zmožnost rednega plačila najemnine ali hipoteke in stanovanjskih stroškov ter sposobnost rednega odplačevanja kreditov. Med elementi so še sposobnost primerno ogrevati stanovanje, poravnati nepričakovane izdatke, zaužiti mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan ali pa si privoščiti eno od naslednjih stvari - enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva, osebni avtomobil, pralni stroj, barvni televizor oz. telefon.

Materialna prikrajšanost se je po pojasnilih statističnega urada znižala predvsem zaradi tega, ker bi več ljudi kot prejšnje leto lahko poravnalo nepričakovane izdatke iz lastnih sredstev oz. bi si jih več lahko privoščilo enotedenske letne počitnice.

Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov je bilo sicer iz lastnih sredstev sposobno poravnati dve odstotni točki več gospodinjstev kot leta 2014, to pomeni 53 odstotkov.

Enotedenske letne počitnice so si medtem vsi člani gospodinjstva lahko privoščili v 68 odstotkih gospodinjstev, kar je za tri odstotne točke več kot v 2014.

Nižja materialna prikrajšanost se med drugim izraža tudi v lažjem plačevanju stanovanjskih stroškov, ki so v lanskem letu predstavljali veliko breme za manj gospodinjstev, kakor je to veljalo v letu 2014. Takih gospodinjstev je bilo lani 33 odstotkov, kar pomeni štiri odstotne točke manj kot v primerljivem obdobju v letu pred tem.

Medtem je bilo 16 odstotkov gospodinjstev takih, ki so najmanj enkrat v zadnjem letu imela težave pri plačevanju stanovanjskih stroškov in kjer je zaradi tega prihajalo do odlogov plačila. Take težave je imelo v letu 2014 tri odstotne točke več gospodinjstev.

Danes je sicer statistični urad prikazal začasne podatke iz raziskave. Pozneje bodo na uradu tem podatkom dodali še podatke iz registrskih in administrativnih virov. Končni podatki se bodo zaradi dodatnih podatkov iz drugih virov ter nadaljnjega statističnega urejanja podatkov lahko nekoliko razlikovali od začasnih podatkov, so pojasnili. Objavili jih bodo sredi julija.