Že kot otrok ste se radi vrteli po kuhinji. Katera jed vam pričara spomine na otroštvo?

Res sem se že kot otroke najraje motal po kuhinji, mami pod nogami, tako da sem bil na koncu že nadležen in je začela kuhati zvečer, ko sva z bratom že spala ... Prva asociacija na hrano iz otroštva pa so pražena jetrca in zelena solata s fižolom – to bi še zdaj lahko jedel vsak dan (smeh) ...

Sta z mamo skupaj kuhala? Vas je prvih kuharskih trikov, receptov naučila mama ali ste se jih naučili iz knjig, s svetovnega spleta?

Mami sem pomagal kuhati, vendar ker sem že od začetka hotel delati po svoje, ni imela veliko posluha za moje eksperimentiranje; vseeno je bilo treba postaviti hrano na mizo in ne spodletelih poskusov (smeh). Bil pa sem od svojega devetega leta dalje trdno prepričan, da bom kuhar, in sem razmišljal le o gostinski šoli.

Se pravi, ko ste bili majhni, ste si želeli postati kuhar. So vas bližnji podpirali pri tem ali so vas poskušali odvrniti od tega?

Doma nisem imel ravno 100 % podpore, ker je bila najbližja gostinska šola v Radovljici, kar je pomenilo vsakodnevno vožnjo iz Kranja in nazaj. Ampak meni to ni predstavljalo nobenega problema, tako močno sem si želel obleči kuharsko uniformo, da bi šel zanjo tudi na konec sveta ... (smeh)

Koliko ste bili stari, ko ste prvič samostojno skuhali jed? Se spomnite mogoče katero? Je naletela na pozitivno kritiko?

Seveda se spomnim: v prvem razredu osnovne šole so po razredih prodajali knjige – in jaz sem si takrat izbral svojo prvo kuharsko knjigo Otroci kuhamo in pečemo. Takoj sem jo začel prebirati in uporabljati, najprej pa sem pripravil bananin šejk. Rezultata se sicer ne spomnim, ampak je že moralo uspeti, saj je recept otročje lahek ...

Boste ljubezen do kuhanja prenesli tudi na otroka?

Naše družinsko življenje se tako ali tako vrti okoli kuhanja, res pa je to služba in mogoče otroka ne čutita toliko moje strasti do 'kuharije', ker sem precej odsoten ... drugače bi bilo, če bi bil navdušen ljubiteljski kuhar, ki bi se doma veliko vrtel po kuhinji in ustvarjal dobrote za domače. Ampak definitivno pa se otroka zavedata moje predanosti poklicu in odgovornosti do dela. Delovne navade pa so pot do uspeha, ne glede na to, kašno poklicno usmeritev bosta izbrala.

Kaj morajo vsi starši naučiti svoje otroke o kuhanju?

Menim, da je prav, da otroci na lastne oči vidijo, da se hrana pripravlja iz pravih sestavin, zelenjave, mesa, sadja – in ne le iz vrečk in konzerv. Prehrana staršev je za otroka vedno najboljši zgled, po lastnih izkušnjah pa tudi vem, da se "domači recepti" za vselej vtisnejo v spomin in na tak način se prenaša tudi kulinarična tradicija posamezne dežele. Če ne drugega, naj bo staršem to zavedanje "varovalka" pred pretiranim konzumiranjem instant hrane.