Otroku lahko razložite, da zmerjanje z butcem prijatelja prizadene, užali, razjezi in da se prav lahko zgodi, da ne bo več želel biti njegov prijatelj. Spodbujajte spoštovanje čustev in občutkov s pogostimi pogovori o tem, zakaj se ljudje počutijo slabo ali dobro, če jim rečemo to ali ono. Veliko pomaga tudi dober zgled staršev. Če o svoji sosedi govorite o stari babi, potem spodbujate take žaljive opise in širite otrokovo besedišče z negativnimi oznakami in vzdevki.

Učenje, kako naj otrok bolj humano opravi s svojimi negativnimi čustvi, je postopen in naporen proces, ki poteka po metodi dva koraka naprej in eden nazaj.

• Opomnite otroka, kako se sam počuti, če ga kličejo z žaljivimi imeni.

• Pokažite mu sprejemljiv primer sproščanja negativnih čustev. Ko otroci rečejo: sovražim te, dejansko mislijo: Tako jezen sem nate! Zato ga naučite izraziti jezo na bolj specifičen način. Ogovorite ga takole: Če ti nekdo stori nekaj, zaradi česar si resnično besen, mu povej, kako čutiš, recimo: Jezen sem. Vzel si mi lopato, ne da bi me vprašal.

• Poučite otroke o njihovih pravicah. Nikjer ne piše, da se morajo igrati z nekom, ki jih stalno draži. Če prijatelj ne reagira, je morda dobro, da se prijateljstvo za nekaj časa prekine.

• Učite otroke strpnosti, kajti nihče ni popoln. Ljudje bodo vedno delali stvari, ki vas bodo jezile. Tako je na otroškem dvorišču, kot tudi kasneje v življenju. V takem primeru lahko problem preprosto spregledate, odpustite napako ali pa iz nje naredite vik in krik in zahtevate spremembo. Če pa imate nekoga radi, se morate naučiti sprejeti ga skupaj z njegovimi napakami, pa četudi vam niso všeč. Naučite otroka, da je njegov prijatelj takšen kot je in da če želi, da sta še naprej prijatelja, potem mora razumeti, da ne more biti vedno vse njemu po godu. Prijateljska vez ne bi smela biti nič slabša, če se danes Pija ne bo želela igrati s punčkami ali pa če mu Domen ne bo posodil novega tovornjaka.