Tina, če bi se morali opisati z nekaj besedami, katere bi to bile? Bi odražale vaš značaj, poklic, ki ga opravljate, ali vlogo mame, žene, prijateljice?
Oh, o sebi je tako težko govoriti! Zato sem se znašla in vprašala fante: najmlajši pravi, da sem skrbna, sitna in lepa, za srednjega sem prijazna, nepopustljiva in tečna, najstnik pa je povedal, da sem sicer okej, ampak da občutno preveč kompliciram in tudi preveč govorim! Najstarejši in edini odrasli med njimi, s katerim vzgajava vse tri pametnjakoviče, pa pravi, da sem natančna, vztrajna in zabavna.
Mislim, da smo takšni, kot nas vidijo drugi, zato bo zgoraj našteto kar držalo, je pa res, da je ni mame, ki ne bi bila sitna in tečna, sploh ko so njeni otroci stari deset let in več.
Predstavljamo si, da so zadnji dnevi pri vas doma stresni (tako kot pri ostalih družinah, ki imajo šoloobvezne otroke). Fantje lovijo zadnje ocene, pišejo teste, odgovarjajo na tisoč in eno vprašanje učiteljev, pripravljajo govorne nastope, rišejo še zadnje risbe ... Ste v vse to vpeti vsi? So na dnevnem programu hitenje, slaba volja, utrujenost ...?
Oba z možem si prizadevava, da šolske zadeve ne bi imele preveč vpliva na naše družinsko življenje. Mislim, da je zelo pomembna naloga vsakega starša, da poskrbi za dobro vzdušje v družini, šola in vsedružinsko ukvarjanje z njo pa to vzdušje prevečkrat pokvarita. Ko gre za ocene, nisva zelo ambiciozna, to prepuščava kar otrokom samim. Naše vodilo, ki ne velja zgolj za šolske obveznosti, je, da se je treba potruditi, kolikor se lahko, pri čemer je razumljivo, da imaš včasih tudi slab dan in ti ne gre. Kljub temu smo imeli letos kar naporno leto, saj je najstarejši postal gimnazijec. Zelo sem bila presenečena, ko so nam na roditeljskem sestanku priporočili, naj otrokom čim prej uredimo inštrukcije in da naj se inštruktorji oglasijo na govorilnih urah. To se mi zdi velika potuha. Sodobni otroci se z izzivi sploh ne spopadajo več samostojno, vedno jim kdo drži 'štango', uredi inštrukcije, napiše opravičilo … starše preveč skrbi, da ne bi bili uspešni, da bi imeli popravne izpite, ponavljali letnik, meni pa se zdi, da so neuspehi del življenja in dragocena lekcija, ki ti je ne more dati noben inštruktor.
Kljub vsemu pa se tudi midva zelo veseliva šolskih počitnic, saj bo manj usklajevanja. Prijetneje je načrtovati dopust kot pa delovne in šolske obveznosti, ki jih imamo čez leto.
Sonce se je končno prebudilo in smo lahko več zunaj. Kaj to pomeni za vas ob treh fantih oz. štirih (če prištejemo še moža)? Počnete z njimi samo fantovske stvari, recimo igrate vsako popoldne nogomet in košarko do večera? Ali pa vas lahko vidimo vse skupaj početi dekliške stvari in se odpravite na primer v 'shopping' v Trst?
Ko so otroci majhni, si tega ne moreš predstavljati, ampak pridejo leta, ko jih nehaš zanimati in jim še na kraj pameti ne pade, da bi s tabo igrali nogomet. Mislim, da je tako tudi edino prav, če ne želiš, da bodo pri tridesetih še vedno prebivali v svoji otroški sobi. Fantje imajo svojo družbo, nedaleč od doma nogometno in košarkarsko igrišče, za hišo trampolin, ravno danes pa so šli sami na bazen. Po mojem se še spomnijo ne name. Zdaj skupaj pogledamo kakšen film, občasno gremo v kino, obiščemo prijatelje, sicer je pa naš skupen čas šele proti koncu dneva, ko sedemo k večerji. Takrat si povemo, kaj se je zgodilo čez dan in kakšni so načrti za jutri.
Marsikateri starši se te dni držijo za glavo, ker ne vedo, kako organizirati varstvo med počitnicami za svojega otroka, ki še ne more biti sam. Kako imate to pri vas načrtovano? Starejši sin pazi mlajša dva? Ali vsi čuvajo drug drugega? Babi servis je tudi pri vas 'IN'?
Nikoli nisva komplicirala. Vse tri sva že pri petih letih poslala v kolonijo, vsako leto gredo s taborniki na tabor, sledi skupni dopust, nekaj dni pri babici in počitnic je konec. Čez poletje sva od nekdaj rada nekaj tednov sama, brez otrok. Tudi to so počitnice in dragocen čas, ki si ga je treba brez slabe vesti privoščiti. Tako si vsi odpočijemo drug od drugega in smo jeseni pripravljeni na start v novo sezono.
Kaj bodo pravzaprav počeli, ko bosta vidva z možem polno zaposlena z novim projektom? Jim organizirate do minute natančno dan ali jim dovolite, da si ga krojijo po svoje? Kaj pa, če vam rečejo: ''Dolgčas mi je.'' Kako se boste odzvali?
Letošnje leto je bilo precej naporno, saj smo s pripravljeno zmesjo Palačinke Takoj!, ki ji dodaš samo vodo, sodelovali v projektu Štartaj, Slovenija!, kar pomeni, da se je dogajalo veliko novega in nepredvidljivega. Zelo je pomagalo, da so otroci samostojni – če naju ni doma, se tudi sami kar dobro znajdejo. Malo težav imajo s pospravljanjem, ampak tudi na tem področju se že kaže napredek. Mislim, da jim nikoli ni dolgčas, če pa že, mi tega raje ne povejo, ker bi jim hitro dala kakšno pospravljalno nalogo.
Veliko so pomagali med projektom, kar še vedno počnejo. Gre za družinski posel, ki živi že deset let, kar je toliko, kolikor je na svetu najmlajši. S palačinkami so odraščali, zdaj pa že pomagajo. Včasih kar družina zaviha rokave in spakiramo vrečke za novo naročilo. Ko smo pred počitnicami pripravljali nov izdelek – večje, družinsko pakiranje, ki ga bo, o tem smo prepričani, marsikdo odnesel s sabo na morje – sploh ni bilo dileme, da bomo na fotografiji, ki je natisnjena na vrečki, kar vsi. Na ta račun so tudi zaslužili nekaj evrov, kar jim je bilo seveda všeč.
Kako pa je videti prav običajen dan pri vas doma? Je zjutraj v kopalnici gneča? Popoldneve preživite skupaj? Se skupaj tudi 'zavrtite' v kuhinji? Kar vidimo vas, kako za večerjo pripravljate palačinke ... Gre kateri od sinov po stopinjah očeta, bo mogoče tudi on nekega dne najhitrejši in najboljši palačinkar v Sloveniji?
Dan ni enak dnevu! Še jutranji odhodi od doma se časovno precej razlikujejo, zato v kopalnici niti ni takšne gneče. Popoldnevi ali vsaj večeri pa so večinoma naši – otroci nimajo veliko dejavnosti, ker se nama nikoli ni zdelo smiselno, da bi jim sprogramirala vsako njihovo minuto. Vsak trenira en šport, hodijo k tabornikom, preostali čas so doma, na igrišču, v gozdu za hišo. Pred kratkim smo kupili velik trampolin, tudi zato da bi pritegnili otroke iz soseščine. Marsikdaj se našim fantom namreč zgodi, da nimajo družbe. No, trampolin je opravil nalogo, zadnji mesec je za našo hišo zelo živahno. Potem se pa včasih zgodi, da pod vodstvom naših treh, ki to res obvladajo, cela družba pri nas doma peče palačinke. Marsikatera mama tega ne bi dovolila, meni pa se zdi pomembno, da druženje spodbujamo tudi starši, čeprav je potem morda malo več pospravljanja. Včasih je bilo naravno, da si šel ven, zdaj se pa hitro zgodi, da na ulici ali igrišču popoldne ni prav nikogar.
Radovednost nam ne da miru. Kam se boste odpravili letos na počitnice? Kako sploh izberete destinacijo, ki je 'top' vsem? Glasujete, imate družinski sestanek? Kako sploh spakirate vse za tako veliko družino? Imate čarobno paličico?!
Sestanek ni potreben, ker gremo poleti vedno na isti kraj. Pred leti smo na ‘road tripu’ po jadranski obali na enem od otokov našli idealen kamp, ki ga ne zamenjamo za nič na svetu. Všeč nam je, da po napornem letu vemo, kam gremo in kaj nas tam čaka, za avanture pa si rezerviramo jesenske počitnice. Lansko leto smo bili v Maroku, leto prej na Siciliji. Na morju pa nam je pomembno, da si vsi skupaj oddahnemo, da imajo otroci družbo vrstnikov, midva pa mir. Pakiranje je sicer res zamudno, ker s sabo tovorimo vse od kamp opreme in pripomočkov za potapljanje do dveh surfov in ribiške opreme, ampak se izplača! Tudi letos že komaj čakamo.
In vaš dopust je videti tako ... zjutraj se zbudite in v miru na svežem zraku popijete kavico, preberete nekaj strani v knjigi in počasi se zbudijo še fantje. Imate nekaj minut zase in nato ste pripravljeni na nove izzive z navihanci. Sledi dan, poln novih dogodivščin. Vaš poletni dopust je aktiven, ne poležavate le na plaži in se kopate. Se motimo?
Naš dopust je res videti tako, da dogaja sto na uro. Všeč nam je, da smo ves čas zunaj … fantje surfajo, skačejo v vodo, se potapljajo, igrajo košarko, badminton, potem ko se v kampu stemni, so zelo popularne skrivalnice. Mož, ki trenira plavanje, vsak dan preplava velik krog po zalivu in se proti koncu dopusta udeleži plavalnega maratona z otoka na celino. Jaz pa – veliko berem, kuham in klepetam! No, pa na surf so me tudi že spravili.
