Življenje včasih ubira čudna pota, vsakemu se lahko zgodi, da kdaj skrene s poti. Vzroki za to so različni, večini pogosto nerazumljivi.

Kako med 38 zapornicami v edinem slovenskem zaporu na Igu, ki je namenjen le ženskam, preživljajo dneve matere, ki so bile obsojene in prestajajo kazen, je za Bibaleze.si povedala vodja prevzgoje Marija Pristovšek.

Večina ljudi si ne predstavlja, kakšno je življenje v zaporu, še posebej, če gre za obsojenke, ki so mame, in njihovi otroci so še majhni. Koliko je trenutno takih?

Trenutno je v zaporu na Igu 38 obsojenk. Od tega jih je 14, ki imajo še mladoletne otroke.

Se zgodi tudi, da zapornica rodi otroka v času prestajanja kazni?

Pred približno dvema letoma smo imeli v zavodu za prestajanje kazni zapora Ig nosečo obsojenko, ki je med prestajanjem kazni rodila. Rodila je v porodnišnici, nato pa je bila v zavodu nameščena v bolniško sobo, kjer je bila deležna enake oskrbe, kot bi je bila v javni zdravstveni mreži. Obiskovala jo je patronažna sestra, pomagala ji je tudi zavodska medicinska sestra in drugi strokovni delavci. Ko je bil dojenček star približno šest mesecev, je bila pogojno odpuščena.

Torej se pri vas lahko znajde tudi dojenček?

Da, tudi dojenčke smo imeli, vendar takšnih primerov ni bilo veliko.

Kako pa je z obiski in stiki zapornic in njihovih otrok?

Obsojenke, ki imajo majhne otroke, imajo že v sprejemnem obdobju (v prvem mesecu prestajanja kazni) pravico do triurnih obiskov svojih otrok in sicer dvakrat tedensko. Obsojenke lahko vsak dan pokličejo otroke in si z njimi dopisujejo.

Se obiski odvijajo le v prostorih zapora ali lahko tudi zunaj, na dvorišču?

Navadno imajo obsojenke obiske svojih otrok v posebnem prostoru, ki je ločen od preostalih obiskovalcev. To je manjši prostor, ki omogoča večjo intimnost, saj je v njem mati sama z otrokom. Tiste, ki kazen prestajajo v odprtem in polodprtem režimu, pa imajo lahko obiske z otroki tudi v zavodskem parku oziroma v manjši vikend hišici.

Na koga se lahko zapornice, predvsem mame, obrnejo, kadar so v stiski?

Po pomoč se lahko obrnejo na svojega mentorja, na psihologa in na socialno delavko. Kadar ima obsojenka mladoletnega otroka, v zavod vedno povabimo tudi pristojne s centra za socialno delo, da točno dorečemo, kako bo za otroke poskrbljeno, hkrati pa lahko obsojenka izrazi tudi svoje stiske in bojazni, povezane s tem.

Ali imate v zaporu drugačen pogled na zapornice, ki imajo majhne otroke, kot na druge?

Vedno poskušamo presojati individualno, od primera do primera. Osnovna pravila so načeloma za vse enaka. Včasih pa od njih tudi odstopimo, če se izkaže, da je to v korist otrok. Po dogovoru lahko obsojenke kličejo v šolo otroka tudi izven termina, določenega za telefonske pogovore.

Ali lahko še kako drugače sodelujejo v življenju in vzgoji svojih otrok?

Obsojenkam, ki imajo šoloobvezne otroke, poskušamo omogočiti, da se udeležujejo roditeljskih sestankov, govorilnih ur in drugih dejavnosti. V ta namen jim zavod dodeli namenski oziroma prosti izhod. Ko obsojenka prestane določen odstotek kazni, in če v zavodu nima kršitev, lahko ob urejeni zunanji situaciji začne koristiti proste izhode. Obsojenka, ki je v polodprtem režimu, lahko koristi tri izhode na mesec v trajanju največ 53 ur. Obsojenka, ki kazen prestaja v odprtem režimu, lahko izkoristi štiri oz. pet prostih izhodov mesečno v trajanju največ 53 ur.

Menite, da imajo mame, ki prestajajo kazen v zaporu, več volje in moči, da si izboljšajo življenje zaradi otrok, ki jih čakajo zunaj?

To je težko ocenjevati, saj je različno od primera do primera.