Za Bibaleze.si je povedala, kako s sinom preživljata te dni.

Kaj vam pomeni materinstvo?

Materinstvo je zame nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v življenju, seveda pa tudi nekaj najbolj odgovornega. Ko postaneš enkrat mama, si mama vse življenje. Materinstvo je polno radosti, veselja, dajanja in sprejemanja, učenja, polno čustev in predvsem ljubezni, sočutja, nežnosti, dotikov… Kasneje pa učenja, postavljanja mej, učenja pozitivnih vedenjskih vzorcev, izražanja čustev, vzpostavljanja odnosov…

Kako sta potekala vaša nosečnost in porod?

Kot nosečnica sem se počutila odlično. Bila sem ves čas aktivna, vsak dan sem hodila na dolge sprehode v naravo. S slabim počutjem, slabostmi ali bruhanjem nisem imela težav. Nosečnost je bila zame zelo lepo obdobje, polno pričakovanj. Prebrala sem tudi ogromno literature za nosečnice, mlade mamice, o vzgoji otrok. Jedla sem veliko sadja, zelenjave, morske hrane, še posebno mi je teknil sladoled. Porod pa je potekal zelo hitro. Rodila sem v postojnski porodnišnici in sicer s pomočjo epiduralne analgezije.

Kakšni so bili vaši prvi občutki po porodu? Kaj ste začutili do svojega otroka? Kdo je izbral ime zanj?

Ob nemočnem bitju, ki je bilo sad ljubezni, bitjecu, ki je bilo tako majhno, odvisno le od mene, sem takoj začutila nepopisno radost, veselje, močno pripadnost. Začutila sem, da je to malo bitje od tistega trenutka, ko sem ga zagledala, zame najpomembnejše v življenju. Začutila sem nepopisno moč v sebi in se zavedla, da bi zanj dala in storila vse na svetu. Ime za sinčka sva z njegovim očetom izbrala skupaj. Dan pred porodom, 29. junija, sem se še vozila na morskih valovih, na vodnem skuterju - seveda previdno in počasi - naslednji dan pa sem že rodila. Tako je ime VAL za sina še kako prikladno in pravo… Val pa tudi že od vsega začetka obožuje kopanje in čofotanje v vodi.

Kakšen je Val? Kako bi ga opisali? Kakšne so njegove želje?

Val je vesel, radoživ, zelo živahen, aktiven, bister, a že kar precej razvajen mali deček - mali zakajček, radovedni triletnik. Ima že zelo izoblikovano svojo voljo, svoj jaz, ki ga hoče kar naprej uveljavljati in trmasto preizkuša meje pri svojih domačih. Želje pri Valu so majhne, ko se hoče stiskati k meni, se crkljati, objemati in velike, ko hoče v trgovini tri ninja želve, tri spidermane … in se nato v svoji trmi vrže na tla, brca, vpije, joka, …če velike želje niso izpolnjene.

Kako poteka vajin vsakdan?

Najin dan se začne zgodaj - ob šesti uri zjutraj ga zbudim, se umijeva, oblečeva in pripraviva za vrtec. Moja starša ga nato odpeljeta v Ljubljano, v vrtec, ki je poleg službe moje mami. Popoldan pridem ponj jaz in ponavadi kreneva na kak potep po mestu, v Atlantis, v živalski vrt ali v park, na igrala. Zelo rad pa se igra tudi doma, na dvorišču pred hišo, brcava žogo, se loviva ali pa greva v bližnji gozd nabirat gozdne plodove in opazovat naravo. Val se rad vozi tudi na svojem majhnem kolesu ali pa kot sopotnik na kolesu mojega očeta. Tudi na rolerje in smuči se je že postavil in skupaj sva rolala. Zvečer se rad igra v dnevni sobi z avtomobili, ninja želvami, saj ima rad okoli sebe veliko občinstvo. Rad poje, pleše, igra na otroške inštrumente, rad obdeluje glino, riše … in je rad vedno v gibanju. Med tednom hodi spat ob 20. uri, konec tedna pa kasneje. Najlepši so vikendi, ko imava čas , ko se crkljava, ko se nežno stisne k meni, me objame in reče: »Mami, kok si lepa; lad te mam!«

Ali sami kuhate? Kaj Val najraje je? Kaj mu največkrat pripravite?

Kuham bolj malo. Po ločitvi od partnerja sva do sedaj z Valom živela pri mojih starših in je vlogo kuharice prevzela moja mama, ki čudovito kuha. Valu je kuhala tisoč in eno jed, saj je zelo izbirčen. Jaz sem kuhala bolj lahke večerje: mlečni zdrob, riž, zelenjavo … Val začuda, tako kot jaz, rad je zelenjavo: grah, paradižnik, solato, pa tudi ribe, jogurt, mleko, mlečni zdrob. Rad ima testenine, a samo z omako pesto, filirano belo meso, čevapčiče, govejo juho, palačinke,sladoled in torto »čokoladne sanje.« Nikakor pa ne mara krompirja.

Zdaj se z Valom počasi seliva na svoje in se bom sama začela bolj preizkušati na kuharskem področju.

Se vam zdi materinstvo težko? Vam pri vzgoji kdo pomaga? Je Val zahteven otrok?

Materinstvo je zdaj, ko sem postala mati samohranilka, lepo, bolj pristno, a težko in še bolj odgovorno. Pri vzgoji mi veliko pomagajo moji starši in babica (Valova prababica), največ pa seveda moja mama, ki je tudi specialistka za vzgojo-je namreč pedagoginja. Val je čudovit, a zahteven otrok. Zadnje leto je šel z mano skozi težko obdobje ločitve, ki je bila še grdo in neetično spremljana v medijih. Poleg tega sem izgubila še službo, dom, družino, umrl je moj ljubljeni dedek. Vala smo poskušali distancirati od vsega, a žal je marsikdaj občutil našo in mojo bolečino.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Za vas, za sina?

Moji načrti so vezani na osnovno življenjsko raven. Preteklo leto je bilo leto bolečine, trpljenja, negotovosti, strahu, tragičnih dogodkov, iskanj novih poti … zato si zdaj želim predvsem, da se nam vsem, moji družini in nama z Valom, življenje umiri, se ustali, da lahko začneva skupaj v miru uživati v vsakem trenutku posebej. Saj si tudi moj sinček zasluži brezskrbno otroštvo. Želim si za oba, za vse nas - največ zdravja in predvsem veliko moči, da bom zmogla zase in za sina sama poskrbeti tudi s finančne plati, da najdem ustrezno zaposlitev, ki me bo izpolnjevala, želim si še delati v medijih, glasbi, šov biznisu.

Česa pa si zase in za sina najbolj želite?

Sinu Valu želim največ zdravja, veliko smeha, veselja, brezskrbnih iger v družbi vrstnikov … skratka lepo, radoživo otroštvo. Želim si, da se tudi nama z Valom končno enkrat odprejo vrata sreče, sonca, veselja … saj je bilo preteklo leto žalostno, temačno in zaznamovano s tragičnimi in negativnimi dogodki. Sem optimist in vedno pravim, da za vsakim dežjem posije sonce. Tako res močno verjamem in upam, da bo nekoč sijalo sonce tudi za naju dva s sinčkom.