Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da so prebivalci Slovenije v peti tovrstni raziskavi svoje zdravje ocenjevali bolje kot v prvih raziskavah. Tako se je povečal delež prebivalcev, ki dobro ocenjujejo svoje zdravje in zmanjšal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabo.

Rezultati raziskave kažejo, da se polovica odraslih prebivalcev Slovenije prehranjuje pretežno nezdravo. Nezdrav način prehranjevanja je najbolj prisoten pri moških, mlajših odraslih, nižje izobraženih in prebivalcih v nižjem družbenem sloju. Podoben delež odraslega prebivalstva je zadostno telesno dejaven. V zadnjih štirih letih se je ta delež celo nekoliko zmanjšal.

Prav tako se vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno visoko tvegano opije. Čezmerno pitje alkohola pa je prisotno pri približno desetini odraslih prebivalcev Slovenije. V Sloveniji je še vedno precej razširjeno kajenje. Kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec, pasivno kadi približno vsak peti, tobačnemu dimu pa je izpostavljeno tudi znatno število otrok in mladoletnikov.

Približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjih štirih letih se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci. Povečal se je tudi delež odraslih, ki dnevno spanju namenijo manj kot šest ur in živijo v zelo hrupnem okolju.

Iz rezultatov raziskave na NIJZ tudi sklepajo, da odrasli prebivalci Slovenije pomanjkljivo skrbijo za svoje ustno zdravje. Vsaj dvakrat dnevno si zobe umivata slabi dve tretjini prebivalcev Slovenije. Pomemben ukrep za zmanjševanje tveganja za poškodbe v prometu je uporaba varnostnega pasu. Ta se je na sprednjih in zadnjih sedežih od leta 2001 precej izboljšala, vendar se še vedno ne pripenja četrtina potnikov na zadnjih sedežih.

Nezdravi vedenjski vzorci - čezmerno pitje alkohola, nezdravo prehranjevanje, kajenje in nezadostna telesna dejavnost - se najbolj kopičijo pri mlajših odraslih. Tri od štirih nezdravih vedenj ima 12,3 odstotka prebivalcev, starih od 25 do 34 let, medtem ko je ta delež pri prebivalcih, starih od 65 do 74 let, več kot dvakrat manjši (5,2 odstotka).

Med odraslimi prebivalci so tudi številni, ki se odločijo za spreminjanje nezdravega vedenjskega sloga. V preteklem letu je količino popitega alkohola zmanjšala dobra četrtina čezmernih pivcev, dobra tretjina čezmerno hranjenih in debelih odraslih se je začela več gibati, bolj zdravo se je začela prehranjevati slaba tretjina prebivalcev z nezdravimi prehranskimi navadami, kaditi pa je prenehal skoraj vsak deseti kadilec.

Podatki iz raziskave tudi kažejo, da so obiski pri zdravniku od leta 2008 postali pogostejši. Delež odraslih, ki zdravnika obišče trikrat letno ali pogosteje, se je od takrat povečal za sedem odstotkov. Preventivnega pregleda za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni v ambulanti družinske medicine se je vsaj enkrat v življenju udeležila dobra polovica odraslih, na različne delavnice za spreminjanje nezdravih življenjskih navad oziroma krepitve duševnega zdravja v zdravstvene domove pa jih je bilo povabljenih 14,6 odstotka.