V Socio-večgeneracijskem centru s sedežem v Celju dnevno potekajo tri do štiri aktivnosti, denimo vaje za hrbtenico in za urjenje spomina, delavnice za aktivno staranje in računalniške delavnice. V počitniškem času nudijo varstvo za otroke, po katerem je veliko povpraševanja, je za STA povedala vodja projekta Tanja Petelinšek.

Po zaposlitvi psihologinje in delovne terapevtke imajo več vsebin z njunega področja. Tako je več delavnic denimo za osebnostno rast in za ženske v stiski.

Center temelji na delu svojega predhodnika, Regijskega centra medgeneracijskega druženja Celje, ki je začel delovati leta 2012. Programe regijskega centra so le še nadgradili, je pojasnila Petelinškova. Večgeneracijski center je po njenih besedah razširil ponudbo vsebin še v Rogaški Slatini, Šentjurju in Zrečah.

"Srečo smo imeli, da je bil program ob začetku delovanja večgeneracijskega centra že razvit. Tako večjih težav nismo imeli," je poudarila. Ves čas dobro sodelujejo z različnimi ustanovami od zdravstvenega doma do vrtcev.

V centru je dnevno od 15 do 20 uporabnikov, včasih tudi več. "Tu se dobro počutijo, nekateri ostajajo tudi po ves dan," je povedala.

Odziv s terena zelo dober

Projekt večgeneracijskih centrov je pilotni in bo trajal do konca septembra 2021. "Odziv s terena je zelo dober," je za STA ocenil generalni direktor direktorata za družino na ministrstvu za delo Andrej DelFabro.

Na ministrstvu so zadovoljni s potekom projekta, vseskozi pa preverjajo, ali so morda potrebne kakšne spremembe. Dobro prakso, ki jo morda opazijo v enem centru, želijo prenesti na druge, je povedal.

Večgeneracijski centri so kot preventivni program po njegovih besedah namenjeni preprečevanju zdrsa v socialno izključenost. Ta zdrs je lažje preprečevati kot pa reševati problem, ko nastane, je pojasnil. Načeloma pa so namenjeni širšemu krogu, ne le socialno izključenim. Tako so med ciljnimi skupinami tudi družine ne glede na socialni status.

Dejavnosti v centrih so brezplačne, tako da so dostopne vsem. Pri določanju lokacij centrov so približno sledili razporeditvi statističnih regij.

V mreži so tako poleg omenjenega centra v Celju še VGC Gorenjske, Zasavja, Pomurja, primorsko notranjske regije, Dolenjske in Bele krajine, Posavja, Goriške, Štajerske, Koroške, VGC Morje Koper, VGC Skupaj s sedežem v Novem mestu, velenjski VGC Planet generacij, VGC Ljubljana, ob podpori Mestne občine Ljubljana in občin Grosuplje, Vrhnika in Logatec pa deluje tudi VGC Skupna točka, je ministrstvo navedlo na svoji spletni strani.

Aktivnosti projekta sofinancirajo deloma iz sredstev Evropskega socialnega sklada in deloma iz državnega proračuna. Na voljo je skupno 8,625 milijona evrov nepovratnih sredstev za celotno obdobje trajanja projekta. Ministrstvo bo posamezni projekt sofinanciralo do največ 575.000 evrov za celotno obdobje sofinanciranja.

Tovrstni centri dobrodošla podpora družini

Takšni in podobni centri so lahko zelo dobrodošla podpora družini denimo pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja in pri vključevanju otrok v različne programe, je za STA dejala Alenka Švab s fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Starši po njenih besedah morda še ne poznajo dovolj možnosti, ki jih nudijo večgeneracijski centri. "Slovenska družba je zelo usmerjena v družino in staršem pomaga sorodniška mreža, v prvi vrsti njihovi starši," je spomnila Švabova, ki je na fakulteti med drugim nosilka predmeta sociologija družin.

Po njenem mnenju je zelo dobro, da država spodbuja programe, v katerih starši lahko najdejo dodatno obliko pomoči.

Kot je dodala, imajo centri pozitivno vlogo tudi z vidika skrbi za starejše, ki jo družba razume kot družinsko obveznost, zlasti obveznost žensk. Ženske so glede na tako razmišljanje dodatno obremenjene, je izpostavila. Centri, ki omogočajo medgeneracijsko povezovanje, pa lahko priskočijo na pomoč tako v družabnem kot tudi v podpornem smislu.