Stanko se je moral leta 2005 polovično upokojiti zaradi bolezni. Prejemal je le 317 evrov plačila mesečno. Takrat je tudi njegovi ženi propadla trgovina zaradi nenadnega upada prometa. Družina je samo s 317 evri in otroškim dodatkom morala plačevati dolgove, kredite, hrano in položnice.

Živeli so iz dneva v dan. "Če daš za hrano, nimaš za položnice. Če daš za položnice, nimaš za hrano," je opozoril Stanko. Prišli so do trenutka, ko niso imeli več kaj postaviti na mizo. "Imeli smo kvas, ampak nismo imeli moke," se spominja. 

Vsi so jim obrnili hrbet - svojci, prijatelji, tudi na inštitucijah so jih zavračali. Stanko ni videl izhoda, bil je na robu obupa. Luč na koncu tunela je zagledal, ko se je obrnil na Zvezo prijateljev mladine. Po srečanju z njimi je dobil moč, začel se je boriti. "S položnicami smo na tekočem, čeprav moramo paziti na vsak korak." Dolgove so skoraj poplačali, do pozitivne nule jim manjka približno 2000 evrov. Stanko vsem sporoča, da obstaja pot iz revščine. Če najdeš pomoč in če se boriš.

Vsak osmi Slovenec živi v revščini

V Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine 268.000 ljudi, kar pomeni, da vsak osmi živi v revščini. Revnih je tudi 49.000 otrok, tveganju je bilo izpostavljenih še dodatnih 77.000 ljudi. Skupaj je torej v Sloveniji živelo 345.000 oseb, ki se izjemno težko prebijajo iz dneva v dan. Tudi zato je čas, da se združimo v boju proti revščini in stkemo najmočnejšo verigo doslej – Verigo dobrih ljudi, s pomočjo katere družinam z mladoletnimi otroki nudijo celostno pomoč na poti iz primeža revščine. V projekt je vključenih 500 družin iz vse Slovenije.

Stisk je vedno več v družinah, kjer so starši zaposleni, a prejmejo najnižje dohodke. "Revščina danes ni pogojena le z brezposelnostjo. Mnogi starši se zaposlijo, pa še vedno ne zmorejo pokriti osnovnih stroškov, saj jim dohodek ne omogoča. Izjemno težko je tudi tistim staršem, ki opravljajo prekarno delo. Stiske pa so tudi v družinah, v katerih je prisotna bolezen, bodisi pri starših, bodisi pri otrocih," je opozorila predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin.

Na podlagi dolgoletnega omogočanja pomoči družinam v stiski so oblikovali program celostne pomoči družinam v stiski na enem mestu. Nastala je Veriga dobrih ljudi, ki združuje tiste, ki lahko pomagajo, s tistimi, ki pomoč potrebujejo. "Ljudje potrebujejo več kot le paket hrane in plačilo položnic. Priskrbimo jim psihosocialno pomoč, organiziramo delavnice, kjer lahko pridobijo nova znanja in okrepijo svojo funkcionalnost, delamo pa tudi na povezovanju med člani družine, saj se medsebojni odnosi pogosto skrhajo. Za družine je zelo pomembna podpora pri premagovanju birokratskih ovir, saj te stiske pogosto še poglobijo," je dejala.

Po njenih besedah je dolgoročni cilj Verige dobrih ljudi družinam dati spodbudo, znanje in moč za uspešno samostojno življenje, cilj projekta pa je tudi povezovanje. Vsakdo lahko postane člen verige in pomaga omogočiti pridobivanje znanja in kompetenc za boljše življenje družin v stiski. 

K projektu se je že pridružila medijska hiša ProPlus in ambasador Jani Muhič, ki pravi: "V uredništvu se skoraj vsak dan srečujemo z zgodbami ljudi oziroma družin, ki se nas dotaknejo. Ne želimo, da so klic vpijočega v puščavi. Ne smejo ostati neme v svojih stiskah. V vsakdanji naglici jih ne smemo preslišati. Ker so izjemni ljudje, največkrat ne sami krivi, da danes oni potrebujejo pomoč. Ker bijejo velike bitke. S seboj in s sistemom. Veliko primerov poznam, ki so kasneje lahko tudi sami pomagali drugim."

"Ne mine teden, da se v mojem mestu ali pri svojem delu ne bi srečal z zgodbo, ki seže v srce. Zgodbo, ki je spremenila neko družino in jo pahnila v stisko - osebno, družinsko ... Nek sosed je izgubil službo. Neka družina je razpadla. Zaradi nesreče je družina ostala brez očeta, mame, otroka ... Življenje se obrnilo na glavo zaradi težke bolezni ... Izgubili so tla pod nogami ... Včasih pomaga roka, ki te spet dvigne na noge. Drugič pomaga materialna ali finančna pomoč. Spet tretjič odtehta, če človeku pomagaš premagati birokratske ovire – izpolniti obrazec, razložiti, kam se obrniti, kaj za to potrebuje, morda je dovolj le vzpodbuden pogovor," je poudaril.

"Starejšemu gospodu, ki je težko hodil z berglo, je na blagajni, ko je v vrečko s težavo zložil klobaso, dve žemlji, kavo in liter mleka, trgovka povedala, da mu kartica ne dela. Mimika na njegovem obrazu in njegove besede, oprostite, grem domov po denar, nisem daleč… iskren možakar, z rdečico nerodnosti zaradi zapleta, je hotel domov po gotovino, z berglo, težko, in znova nazaj v trgovino po hrano… ni treba, gospod, trgovka bo prištela še moje… ko sem mu v roko dal njegovo vrečko, ga počasi pospremil iz trgovine, vprašal, če ga zapeljem domov… je vprašal zakaj? Da me prosi, če grem z njim samo zato, da mi bo vrnil denar, da ga ima… Bilo mu je nerodno… Zato, ker si želim, sem rekel. Vprašal sem, če mu je kdo tisti dan že naredil kaj dobrega.. Bi mi, je rekel… ona je znala z menoj… ko bi le še bila na tem svetu… Bom danes jaz, sem rekel… Res? Res, gospod. Če pravite, da je prav tako, bom tudi jaz koga razveselil danes, je rekel… pa bo šla volja po verigi naprej… In sva šla, vsak svojo pot. Oba z nasmeškom na obrazu."

"Ta gospodova odločitev je tisti dan morda res sprožila verižno reakcijo. Verigo nasmehov. Verigo ponujenih rok. Verigo takšne ali drugačne pomoči ali samo prijazne besede," je dodal Jani Muhič.

Pokažimo, da smo Slovenci ljudje, da radi pomagamo, če le lahko. Postanite del verige dobrih ljudi. Naj postane neskončna.