Aneta Salihovič je mamica samohranilka 21-mesečnega sinka Lejsa Taija. Njuno življenje ni posuto z zgodbicami o popolni družini. Ne živita pravljice, pa vendar najdeta srečo v preprostih stvareh, predvsem pa drug v drugem.

Kako ste izvedeli za nosečnost? Ste naredili test ali ste novico izvedeli pri ginekologu?

Test sem najprej naredila nekaj dni pred rednim mesečnim perilom, a je bil negativen. Potem sva ga, z zdaj bivšim partnerjem, naredila kar na morju. Bilo je deset dni po predvideni menstruaciji in test je bil pozitiven.

Kako ste se počutili med nosečnostjo?

Imela sem različna obdobja, vendar sem vsa dobro prenašala, in ko poslušam izkušnje drugih žensk, lahko rečem, da sem imela čudovito nosečnost. Edino, kar bi bilo lahko še lepše, je to, da bi jo doživljala skupaj s partnerjem.

Ali ste imeli težave s slabostjo, otekanjem, vas je pekla zgaga? Koliko ste se zredili?

V prvih treh mesecih mi je bilo nekajkrat zjutraj slabo, a nisem bruhala. Pomagala sem si tako, da sem spila kefir. Bila sem nekoliko bolj utrujena, otekala nisem nič, zgaga pa me je še posebej zadnja dva meseca neznosno pekla! Pravijo, da zato, ker otroku rastejo lasje. Koliko je to res, pa ne vem. Sem si pa takrat pomagala s sodo bikarbono in donatom. Zredila sem se za 13 kilogramov, vendar sem jih po porodu izgubila še enkrat več. V porodnišnico sem šla s 75 kilogrami, deveti dan po porodu pa sem jih imela le še 48.

Ste vprašali za spol otroka ali ste želeli, da ostane presenečenje?

Ja, za spol sem vprašala že na nuhalni svetlini, saj me je zanimal predvsem zaradi primerne izbire opreme in oblačil … Sicer mi je bilo pa vseeno, saj je bil to zame prvi otrok in sem si želela le, da bi bilo z njim vse v redu! Res pa je, da sem vesela, da je fantek, saj pravijo, da je bolje, da je prvi moški. Poleg tega pa smo bile v družini same ženske in zdaj imamo končno še enega fanta pri hiši!

Kje ste bili, ko so se pričeli porodni popadki? Kako je potekal porod? Kdo je bil ob vas?

Že v sedmem mesecu sem bila odprta dva centimetra. Takrat sem ravno prišla iz Egipta in opozorili so me, da lahko pride do predčasnega poroda, če se ne bom umirila. Ampak nazadnje sem bila skoraj mesec čez rok. Tako so mi morali v porodnišnici predreti plodovni mehur, da mi je odtekla plodovnica. Ker se nisem dovolj odpirala in se plod ni hotel spustiti, so mi dali umetne popadke. Pri porodu otrokovega očeta ni bilo, je pa bil ob meni takratni fant, ki je bil z menoj tudi vso nosečnost. Porod je bil hiter, vse skupaj je namreč trajalo le tri ure. Če so vsi porodi takšni, jih bom imela še kar nekaj!

Glede na to, da sem bila zelo drobna, nas je vse presenetilo, kako velikega dečka sem rodila. Lejs Tai je namreč v dolžino meril 53 centimetrov, tehtal pa je skoraj štiri kilograme!

Kakšen dojenček je bil Lejs Tai? Je ponoči spal ali ste veliko prebedeli?

Moj sinček je bil zelo priden dojenček, za razliko od danes, ko je pravi divjak! Skoraj vse noči je spal! Ko sem ga še dojila, sem ga samo prislonila obse in zaspala še pred njim, tako da niti vedela nisem, kdaj se je začel in prenehal dojiti. Dojila sva se, dokler je šlo, potem pa sem dobila mastitis, ker sem imela preveč mleka. Najbolje je dojiti, dokler le gre, saj to zelo pozitivno vpliva na otroka in povezanost med njim in mamo.

Tudi s krči Lejs ni imel težav, če pa jih je imel, sem mu v stekleničko mleka dodala žlico jedilnega olja. Sicer se je potem pokakal do ušes, ampak pomembno je, da ni imel več krčev in da ga ni napenjalo.

Kaj pa danes?

Lejs Taj ima tako veliko energije, da včasih popoldan sploh ne gre spat. Tudi zvečer zaspi zelo pozno, zjutraj pa zgodaj vstaja. Zadnjih 14 dni vzpostavljam nov ritem in vztrajam, da gre ob osmih v posteljo, vendar kljub temu nikoli ne zaspi ob tej uri. Včasih se celo zgodi, da zaspi šele opolnoči. Pred tem razmetava po postelji in skače, me obmetava z igračami ... je zelo hiperaktiven.

Kako ste mu izbrali ime?

Ime Lejs je dobil po poreklu mojega očeta, ki je arabsko, pomeni pa bojevnik, borec, lev, moč, energija, upornik … Tudi glede na to, da sem sama borka že vse življenje in glede na to, da sva sama, da je tudi on brez očeta, sem si rekla, naj bo vsaj ime močno. Za ime Tai pa sem se odločila tik pred vpisom v matično knjigo. To pa zato, ker je v Sloveniji bolj pogosto.

Kako ste se spopadli z vlogo matere samohranilke? Je težje kot ste pričakovali? Kdo vam pomaga, stoji ob strani?

Ja, sem se morala spopasti, saj mi ni preostalo drugega. Ali bom sedela in čakala, da mi bo padlo z neba, ali pa zavihala rokave in poskrbela za naju, kar sem tudi storila. Je pa veliko težje, kot sem pričakovala, zato bi svetovala vsem dekletom, da naj dobro razmislijo, s kom si nameravajo ustvariti družino.
Drugače pa je zelo težko, nenazadnje morata otroka vzgajati oče in mama. Saj se bom že znašla, šla bom naprej, tako kot bo šel njegov oče, ampak kaj, ko ob vsem tem najbolj trpi otrok. Veliko pomaga in mi stoji ob strani moja mama, čeprav je stara in bolna, zato je ne želim obremenjevati.

Ste nosečnost načrtovali?

Ja, vedela sva, da jo lahko pričakujeva, saj nisva uporabljala nobene zaščite. Glede na to, da je Lejsov oče že imel enega otroka in da je starejši moški, sem bila prepričana, da je bolj prizemljen, ampak na koncu se je izkazalo drugače. Tako je pač moralo biti, vse se zgodi z razlogom in vem, da bom srečala človeka, ki bo mogoče celo boljši kot je Lejsov oče. Sicer pa je Lejs Tai zame največje bogastvo!

V Kmetiji ste bili več kot 14 dni ločeni od sinka. Kdaj vam je bilo najtežje? Kako ste se tolažili?

Tam sem bila natanko 18 dni in ni mi bilo lahko. Najtežje mi je bilo zvečer, preden sem zaspala, ko sem ga želela stisniti k sebi in se pogovarjati z njim. Pomirila me je misel, da to počnem zanj in da bo kmalu vsega konec.

Kakšno je bilo vajino snidenje ob vrnitvi domov?

Ooooh, za mene kar težko, saj me kot osebe ni prepoznal. Obračal se je samo za glasom in me iskal. Potem pa sva si padla v objem in kar ni nehal govoriti! Razlagal mi je in razlagal ...

Kakšen fantek je Lejs Tai? Že vidite v njem kakšno svojo lastnost?

Hvala bogu je zdrav, lep, predvsem pa pameten otrok! Več si kot mama sploh ne bi mogla želeti! V njem je veliko mojega pa tudi očetovega. Je namreč zelo trmast, svojeglav, odporen, športen ...

Ali vas je materinstvo spremenilo? Ste v sebi odkrili kaj novega, kar vam je bilo do sedaj neznano?

Ja, materinstvo me je zelo spremenilo, kar opazijo tudi ljudje okoli mene. Predvsem pa mi je dalo močno samozavest in energijo za naprej. Poleg tega me je umirilo, postavilo na bolj realna tla. Zdaj sem namreč več doma, medtem ko prej nisem bila nikoli. Tudi potujem manj, vendar mislim, da bom postopoma znova začela, saj je Lejs že starejši in bo šel lahko z menoj. Posvetila se bova tudi športnim dejavnostim, kot so smučanje, sankanje, poleti plavanje … Trenutno Lejs obiskuje gimnastiko, da porabi vsaj malo svoje odvečne energije.
Zdaj, ko vidim, kaj pomeni biti mati, še bolj spoštujem svojo mamo!

Kaj si želite za sinka?

Želim si, da bi bil zdrav, uspešen, da bi si ustvaril normalno življenje, da bi z menoj užival v vseh srečnih trenutkih … in da bi bil ponosen name.