Za Vilijem Resnikom je nekaj težkih preizkušenj, a jih je zmogel. Zapustil je veliko mesto in se preselil na Primorsko, kjer je spoznal novo ljubezen Tamaro. Danes njuno življenje dopolnjuje dveletna hčerka Manja, ki je popolnoma osvojila Vilijevo srce. Vili in Tamara sta nam zaupala, kako danes živi njuna družina.

Oh, na tisti čas imam zelo lepe spomine. Pri stari mami sem bil cele dneve zunaj v naravi … brezskrbno otroštvo.

Po poklicu ste zdravstveni tehnik. Kje in koliko časa ste delali v zdravstvu? Vam je bilo delo všeč?

Res je, moj poklic je zdravstveni tehnik. Na Onkološkem inštitutu sem delal sedem let in to je bila zame velika izkušnja, saj sem ugotovil, da imam smisel za ljudi in da sem sposoben pomagati človeku v stiski. Tam sem spoznal vrednote življenja in kako se moramo veseliti majhnih stvari. Vsaka sekunda življenja je pomembna.

Se danes poleg glasbe ukvarjate še s kakšnim drugim delom ali živite izključno od glasbenih projektov?

Že 20 let živim samo od glasbe in si to štejem v veliko čast.

Ste očka treh otrok. Hčerka Sara in sin Timotej sta iz vašega prvega zakona, dveletna Manja pa je plod vaše nove ljubezni s Tamaro. Ali tokrat doživljate starševstvo drugače kot pred leti?

Seveda, sem tudi sam starejši in drugače sprejemam odnos starša do otroka. Bolj zrelo, čeprav me ta mala nagajivka hitro pomladi za kakih deset let. Veliko sva skupaj, ker si to želim in mi da veliko energije čez dan. Seveda pa me zvečer zmanjka.

Kaj pa vem, kakšne velike razlike ni. Vse svoje otroke sem imel rad in se ukvarjal z njimi, prej in zdaj. Razlika je mogoče le v tem, da sta Sara in Timotej hodila že v jasli, pri Manji pa sva se s Tamaro odločila, da bo do tretjega leta doma z menoj. Tamara dela skrajšan delovni čas, tako da lahko veliko časa preživimo skupaj. Potem pa bo seveda sledil vrtec, da se Manja privadi na svoje vrstnike, kar pa zanjo za zdaj ne predstavlja nobenega problema, saj je zelo komunikativna.

Ste danes drugačen oče kot pred leti?

Ja, sem. Bolj zrel sem. Veliko mi pomeni, ko se mala Manja stisne k meni.

Ali je ločitev vplivala na vaš odnos z otrokoma? Kaj je bilo po ločitvi najtežje?

Moram priznati, da je zelo vplivala, vendar moramo plužiti v situacijah, ki nastajajo. Je pa človek tako bitje, ki se na vse privadi in sprijazni z nastalimi situacijami. In prav je tako, kajti v nasprotnem primeru bi bilo preveč hudo. Najtežje po ločitvi je bilo dejstvo, da lahko otroci živijo brez mene. Ampak kot sem rekel, na vse se navadiš … Čas resnično celi rane.

Iz Ljubljane ste se preselili v Šempas pri Novi Gorici, kjer ste spoznali Tamaro. Kakšno je vaše življenje zdaj? Ste srečni?

Res je, iz velemesta sem prišel na periferijo in ne zamenjam je več. Tu je življenje mirno, odnosi so bolj osebni, ni toliko pehanja za materialnimi dobrinami. Ljudje so bolj topli, več je sonca in energije. Čeprav sem mislil, da se to ne more več zgoditi – priznam, da sem srečen.

Kolikor mi povedo, vem, da sta oba pridna – Sara študentka, Timotej osnovnošolec. Vesel sem, da v šoli nimata kakšnih večjih težav. Če sta mi po značaju podobna, ne vem povedati. Verjetno sta bolj po mami, upam pa, da imata kaj tudi po meni. Kar se glasbe tiče, pa nista aktivna, no, razen Timoteja, ki se še vedo uči igranja na klavir.

Kaj pa hčerka Manja, kakšna deklica je? Kako poteka vajin dan, kadar sta sama?

Manja je zelo živahna, velika brblja (zelo je zgovorna), zaradi česar je zelo simpatična. Prijatelji se kar čudijo, kako se z njo lahko že pri dveh letih tako odraslo pogovarjaš. Včasih se mi zdi, da deluje kar preveč odraslo. Sedaj je čas otroštva in mora ga doživeti v polni meri, za kar se tudi trudimo. Vsako dopoldne sva sama, saj je Tamara v službi. Zjutraj vstaneva, pozajtrkujeva, potem pa se odpraviva ven na zrak, ali s kolesom ali pa greva na igrišče. Manja se namreč zelo rada podi za žogo na igrišču. Potem greva domov, ker Manja zahteva svoje risanke in jogurt, zadnje čase pa tudi knjigice, iz katerih si sama izmišljuje zgodbice. Po dvanajsti uri pa je dobra samo še duda in steklenička s čajem, nato pa zaspi kot polhek do tretje ure. Takrat pa je Tamara že doma in kosilo pripravljeno …

Opravljate gospodinjska opravila ali se jim rajši izognete? Kaj naredite brez težav in kaj vam ni najbolj pri srcu?

Vsako jutro po zajtrku pomijem posodo, posesam stanovanje, pospravim za seboj svoje "cunje" in to je to. Ni mi problem pomagati Tamari, če rabi pomoč. Kuham ne, razen kadar pripravljamo ribe. To je moje opravilo in v tem naravnost uživam!

Kaj poleg ustvarjanja glasbe še radi počnete? Kaj je vaša strast, hobi?

Glasba je moje življenje, počnem veliko stvari in bi jih še več, če bi imel čas. Odkar sem na Primorskem, se veliko več družim s prijatelji in ta druženja so zelo prijetna. Drugače pa še kolesarim, tečem, preveč časa preživim za računalnikom, vendar vseeno manj kot pred leti.

Kakšen način vzgoje se vam zdi najprimernejši?

Kaj naj rečem – tisto, kar čutim, da bi rad sam prejel, tisto dajem otroku, saj se tako nauči vrednot življenja.

Katere vrednote se vam zdijo v življenju najpomembnejše?

Najpomembnejše se mi zdi spoštovanje do drugih in sebe, poštenost in sposobnost reči oprosti.

Kaj želite svojim otrokom?

Enostavno, da bi čim lažje prenesli težke trenutke, ki jih čakajo v življenju.

Tamara, kakšen partner in oče je Vili? Kaj na njem vas je najbolj pritegnilo?

Vili je kot partner zelo, zelo ljubeč. Opazovati ga, ko je skupaj z Manjo, je nekaj najlepšega. Koliko energije in ljubezni vloži v najino punčko. Spomnim se, da je vedno govoril, ko je pogovor nanesel na otroke in ljubezen, da je on svoje že naredil in pokazal, ter da je to poglavje zanj zaključeno. Kaj naj rečem, zdaj imava prečudovito punčko, še vedno pa ima željo po še enem otroku. Pravi, da bi imel fantka, zaradi česar vem, da obstajata tudi ljubezen in spoštovanje do mene. On sam je tisti, ki me je pritegnil. V bistvu niti nisem jaz njega toliko opazila, kot je on mene. Vsekakor pa je znal mojo pozornost preusmeriti nase, tako da je njegova močna osebnost in pozitivna karizma "udarila na polno" in pomagala, da sem preživela marsikatero težko oviro na tej poti.

Vili kaj pa Tamara, kako vas je očarala? Katere njene lastnosti bi izpostavili?

Njena vztrajnost, razsodnost in preprostost so me prepričale. Tako mlada, pa tako sposobna in razsodna. V nobeni situaciji ji ni bilo problem pomagati in povedati lepo besedo. V težkih trenutkih, ki sem jih preživljal, je bila zelo realna in mi ni samo pihala na dušo. Poznala me je in mi točno povedala tudi, kaj sem jaz narobe naredil … Vedno čutim, da me ima resnično rada.