Takrat, ko boste otroka vzgajali po vnaprej začrtanem vzorcu, pravijo strokovnjaki. Še dobro, kajti škoda bi bilo, da bi vse malčkovo otroštvo čakali, da ga bo »minilo« in boste lahko zaživeli bolj mirno.

Izognite se trenutnim navdihom

Če ste ves čas pasivni in se samo odzivate na otrokovo vedenje, vam verjetno pogosto popustijo živci, včasih pa celo "ponorite". Nekdo je dejal: "Če ne načrtujete, v resnici načrtujete, da boste zamočili." Pri vzgoji otroka je to še kako res. Če ne mislite in ne načrtujete, vas zlahka zanesejo trenutna čustva, vaše odločitve pa še zdaleč ne bodo razumne, pravi Elisabeth Pantley, avtorica knjige Z otrokom lahko sodelujete.

Ko se človek znajde v vlogi roditelja, pogosto ravna po trenutnem navdihu. Ali z drugimi besedami – starši se velikokrat odločajo in izumljajo pravila v skladu s trenutnimi okoliščinami. Včasih sploh ne pomislijo, za kakšen način vzgajanja se bodo odločili, v čem so posebej spretni in kakšna pravila bodo zagovarjali.

Ko vidijo, da njihov otrok počne nekaj, kar jim ni všeč ali je nevarno, planejo pokonci in zavpijejo: "Nehaj!" Kadar jih otrok prosi za kaj, kar se jim zdi nesprejemljivo, vzkipijo: "Ne!" Če se vedenje, ki je zanje nezaželeno, ponavlja, se pritožujejo, otroku prisolijo klofuto ali se razburjajo.

Načrtujte in (p)ostanite mirni

Vzgojni načrt vam bo koristil vsaj pri dveh stvareh. Prvič: jasno vam bo, kaj je za otroka določene starosti primerno, normalno in česa se s tem nauči. Morda veste, da kljubovanje dveletnika vašim zahtevam ni samo sebi namen, še manj pa malček to počne, da bi jezil vas. Ne, s tem se uči, kje so meje, kolikokrat jih lahko prestopi, kako daleč lahko gre in kdaj se lahko (iz)pogaja.

Po drugi strani pa boste s pomočjo vzgojnega načrta zaživeli mirneje in bodo večji pretresi, povezani z vzgojo, prej redkost kot pravilo. Če boste poznali otrokovo pričakovano vedenje, se boste nanj lahko tudi ustrezno pripravili. Vaše reakcije na otrokova dejanja ne bodo več spontane, ampak načrtovane. To tudi pomeni, da vas ne bo več vsaka malenkost »vrgla iz tira«, saj boste imeli odgovore že vnaprej pripravljene.

Pa še s partnerjem si ne boste neprestano v laseh – oba bosta natančno vedela, zakaj sta na otrokova dejanja reagirala tako, kot sta reagirala. Vašo doslednost pa bo občutil tudi otrok, ki bo bolj natančno vedel, kaj sme in česa ne sme.

Nikoli ni prepozno!

Najbolje bi bilo, da bi se o vzgojnem načrtu v grobem s partnerjem dogovorili že pred otrokovim rojstvom. Lahko se, na primer, dogovorita, kako bosta reagirala na dojenčkov jok, ali ga bosta hranila po urniku ali po potrebi, kako bo z igračami in prvimi dejavnostmi, kakšno rutino boste uvedli v svoje življenje. Seveda boste morali podrobnosti določiti, ko bo z vami otrok, saj se mu boste verjetno želeli s svojimi načrti čim bolj prilagoditi.

Za vzgojni načrt nikoli ni prepozno, saj ima, kadar koli ga uvedemo, pozitivne učinke. Pomembno pa je, da ga predstavite tudi drugim, ki del življenja preživijo z vašim otrokom. Vsi pa morate upoštevati temeljno pravilo: Bodite dosledni!