Danes petmesečna Kanenas pa svojima staršema ne pusti spati. Mamica Andreja nam je zaupala, da so noči naporne in da je kar težko, ker je bila prej navajena dolgo spati. Pravi, da ji je Werner v veliko pomoč in brez njega ne bi zmogla.

A Kanenas je kljub vsemu njun sonček in ponosna starša sta vsak dan znova hvaležna, da jo imata.

Kakšna je bila vaša nosečnost? So bili zadnji meseci naporni? Kako sta se z Wernerjem pripravljala na novega družinskega člana?

Nosečnost je bila kar naporna. Nisem bila namreč ena tistih srečnih nosečnic, ki se super počutijo. Prve tri mesece sem bila brez moči, slabo sem se počutila, zbolela sem, jemala antibiotike … Ko je Kanenas rasla v trebuščku, je bila tudi potreba po uriniranju vse večja in proti koncu sem šla na wc tudi po trinajstkrat na noč! Torej že v nosečnosti nisem imela veliko spanca, ki ga sicer zelo potrebujem. Neskončno rada spim in spanec v zadnjem letu in pol MOČNO pogrešam! Ampak čas beži, Kanenas je vsak dan večja in vsak dan sem bolj hvaležna bogu za sončka, ki sva ga dobila! Človek ob pogledu nanjo vse pozabi in neskončno uživa ter z lahkoto pogreša tudi kakšno urico več spanja.

Kot sem že povedala, so bili zadnji meseci zame izredno naporni, Kanenas je bila velika dojenčica in posledično sem vedno težje hodila, noge so mi otekale. Ja, priprave pa so bile v polnem teku (smeh). Preuredila sva stanovanje, uredila otroško sobico, nakupila ogromno oblekic – tudi takšnih, ki jih ni nikoli oblekla, ker se je že rodila prevelika – skratka, vse kar sodi v pričakovanje prihoda novega člana.

Porod ni bil lahek. Prispela sem v porodnišnico odprta od tri do štiri centimetre, imela sem že tudi rahle popadke, vendar sem kljub vsemu dobila še umetne. Najprej je vse potekalo super, lepo sem se odpirala, okoli 13. ure sem bila že 10 cm odprta, vendar se naša pupa ni spustila v porodni kanal, tako da so se odločali, če bi naredili carski rez; po nekaj obratih in predihavanjih levo in desno pa se je Kanenas spustila v kanal in tudi obtičala ... Sledilo je šest ur 'mučenja,' popadkov skoraj na minuto … No, hvala bogu, pa se je po 12 bolečih urah ob 19.20 vse končalo in na svet je prikukal najin sonček. Težka je bila 4120 gramov, v dolžino pa je merila 55 cm – prava velikanka (smeh)! Rodila se je ravno na moj rojstni dan in zdaj ga imamo vsi trije 13. v mesecu! Naključje? Ne verjamem (smeh)!

Rodila sem v postojnski porodnišnici in vsemu osebju, babici Jani, dr. Likarju, dr. Alenki Pleško - Mlakar, vsem sestram na oddelkih se zahvaljujem za pomoč in dobro voljo, ki jo v takih trenutkih še kako potrebuješ, saj se loviš v vsaki stvari.
Okrevanje po porodu pa je bilo dolgotrajno, saj sem bila tudi šivana in sem potrebovala dobre tri mesece, da je vse skupaj nekako minilo.

Seveda je bil Werner med porodom ves čas ob meni, me bodril, mi pomagal … Na koncu brez njega ne bi zmogla. Imam najboljšega moža na svetu! Ko so Kanenas umili in jo uredili, sem jo jaz dobila le za trenutek, saj so me morali še šivati, bila je v varnem Wernerjevem naročju in ga uro in pol nepremično gledala. Sploh ni nič jokala! Njene očke so gledale in spoznavale svet okoli sebe, midva pa sva bila ganjena in jokala od sreče!

Zakaj Kanenas? Kdo je deklici izbral ime in kaj pomeni?

Zakaj Kanenas – preprosto zato, ker se nama zdi prečudovito ime, ker sva se strinjala, da je nenavadno, da ji pristoji. Verjetno je prva deklica s tem imenom in tudi to je čisto v redu. Vsako ime je bilo enkrat nekemu otročku dano prvič – Marija, Klavdija, Ana ... Kaj pomeni? Sploh se nama ne zdi pomembno! In tudi nisva iskala pomena te besede. Kdaj pa smo se v preteklosti spraševali, kaj katero ime pomeni?! Moji starši so meni izbrali ime Andreja in to je to. Nihče ni iskal globljega pomena. Mislim, da je to bolj nekakšna modna muha, da se vedno sprašuje, kaj ime pomeni.

Prvi tedni so bili zelo naporni. Res si ne bi mislila, koliko energije ti vzame porod! Pravzaprav sem potrebovala dobre tri mesece, da sem se spet počutila fit. Moram povedati, da res ne vem, kako bi speljala prve tedne, če ne bi bilo ob meni mojega Wernerja in najboljše prijateljice Pike, ki sem ji neskončno hvaležna za vso pomoč. Kanenas jo naravnost OBOŽUJE!

Kako danes gledate na materinstvo? Sta morala z Wernerjem spremeniti svoj vsakdanjik? Je veliko prilagajanja in odrekanja?

Materinstvo je neskončno lepa in neprecenljiva izkušnja, ki se je ne da opisati, moraš jo doživeti! Seveda sva morala najin vsakdanjik popolnoma prilagoditi Kanenas. Ni mi treba razlagati, kako nama je spremenila noči (smeh)! Res zahteva neskončno veliko prilagajanja in odrekanja in pa seveda potrpljenja. Za naju, ki sva oba ekstremno živa in temperamentna, Kanenas pomeni preizkušnjo potrpežljivosti in mirnosti.

Kako poteka vajin dan? Sta veliko sami?

Dan je za naju kot nekakšen ritual. Zjutraj se zbudi okrog šeste ure, takrat jo prevzame Werner, da jaz lahko še malo odspim po nočnih podvigih. Okrog 9.30 se hranimo (je na tri do štiri ure), potem malo oddrema, sledi spet previjanje, hranjenje ... Če je lepo vreme, greva ven (to je zopet podvig, ker Kanenas ne mara vozička), pa hranjenje, crkljanje, vmes malo spanja, okrog 18.30 kopanje in ob 19. uri zaspi. Ponoči se zbudi dvakrat.

Kje boste preživeli praznike?

Praznike, torej božič, bomo preživeli na Hrvaškem, tako kot vsako leto pri Wernerjevih starših, za novo leto bomo doma. Werner že od malega obožuje okraševanje dreveščka in komaj čaka, da bo letos prvič skupaj s Kanenas okusil radosti najlepših praznikov v letu!

Ogledate si lahko tudi video, v katerem sta Werner in Andreja spregovorila o prvih občutkih veselega pričakovanja.