Čim več skupaj, zares skupaj!
Moj mož in sin se odlično razumeta! In na vprašanje, koliko časa preživita vsak dan skupaj, bi jaz zagotovo odgovorila več ur oz. dokler sin ne odide spat. Zjutraj mu sin takoj, ko se zbudi, spleza v naročje in v nekaj minutah na svetovnem spletu preštudirata vse najbolj vroče novice iz nogometnega sveta. Na našem popoldanskem urniku so: nogomet na igrišču (včasih se tudi jaz prelevim v branilca), maratonske debate o tem, kdo bo osvojil Ligo prvakov, svetovno prvenstvo, zlaganje in razvrščanje nogometnih slikic ... Ni kaj, oba sta navdušena nad tem športom in hočem nočem se tudi jaz pridružim tej nogometni evforiji. Pravzaprav zelo težko ocenim, koliko čas mož posveti sinu, da nisem jaz prisotna. Naši popoldnevi so družinski, takrat poskušamo kar najbolj kakovostno izkoristiti skupni prosti čas. Ni pravila, kdo bo zvečer sinu prebral pravljico, včasih mu jaz, včasih očka, velikokrat pa se vsi skupaj stiskamo na majhni otroški postelji in si pripovedujemo, kaj vse se nam je zgodilo, ko nismo bili skupaj.
Vikendi so pa tako ali tako poglavje zase. Ko sin konča s šolskimi obveznostmi, se odpravimo na izlet ali peš ali s kolesi ali z avtom, odvisno od vremena. Resnično nama je pomembno, da čim več časa preživiva z najinim edincem, da mu dava občutek, da sva vedno ob njem. Nikoli, ampak res nikoli nisem pomislila, da bi lahko med tem časom, ko zunaj brcam žogo, klepetala s prijateljicami na kavi. Naši družinski trenutki so dragoceni in tega nam nihče ne more vzeti, takrat oba z možem pozabiva na vse prepreke, ki nama jih zastavlja življenje, obveznosti …
S skupno igro vplivamo na prihodnost
In ja, strinjam se s psihologinjo Kairen Cullen, ki pravi, da si kljub temu, da so očki zelo zaposleni, morajo vsak dan utrgati nekaj časa za svoje sončke. Svetuje, da izkoristimo lepo vreme in se zunaj igramo z njimi, kar koli si zaželijo. Dovolimo jim, da tako razvijajo svoje talente in postajajo vse bolj samozavestni. Spustimo se na njihov nivo in jim dejansko prisluhnimo. Skupna igra jim bo pomagala, da se bodo lažje soočili s situacijami, ki jih čakajo v življenju. Tako bodo naši otroci rasli, njihova čustva bodo dobila krila in z njimi bomo ustvarili trdne vez. Naj nam ne bo žal vložiti časa in truda v njih, saj se bodo ob nas razvili v krasne osebe, ki se bodo do svojih otrok obnašale prav tako kot mi do njih.
In ko se bomo zabavali s svojimi malčki, se bo v nas zagotovo prebudila otroška navihanost, nagajivost in bolj bomo uživali v igri, bolj se bomo sprostili. Pozabili bomo na vsakdanje skrbi in obveznosti ter se popolnoma odklopili od zunanjega resničnega sveta. Napolnili se bomo z energijo in se tako lažje spopadli z vsakdanjim stresom. Ne počnimo življenjskih napak, ki bi si jih kasneje očitali. Vzemimo si čas in se popolnoma posvetimo svojim čudovitim naslednikom.
