Marsikateri otrok ne kaže izrazitih bolezenskih znakov, pa mama takoj ve, da z njim nekaj ni v redu. Če je otrok star več kot eno leto, je priporočljivo, da ga opazujete in si zapišete simptome, ki jih boste kasneje – v kolikor je potrebno – pokazali pediatru. Če pa imate dojenčka, je treba vse bolezenske znake vzeti resno, saj dojenčki zelo hitro zbolijo.

Otrok se bo najbolje počutil v vašem naročju

Bolan otrok se bo ne glede na starost tolažil in počival v vašem naročju. Ko otrok zboli oziroma je bolezen v razvojni fazi, se bo držal mame bolj kot sicer – v vašem naročju bo iskal pozornost, varnost in tolažbo. Če je sicer aktiven in radoveden raziskovalec, potem pa čez noč postane umirjeni bralec knjig (aktivno igro zamenja s umirjeno v vašem naročju, kar traja dalj časa, kot ste ga vajeni gledati pri miru), potem lahko posumite, da se nekaj dogaja.

Prvi bolezenski znaki, ki bodo nakazali otrokovo slabo počutje, ki ne nujno vodi v bolezen, bodo:
– povišana telesna temperatura: 38 °C ali več,
– nerazpoloženost, jokavost,
– driska, bruhanje,
– zavračanje hrane in pijače,
– vneto, boleče grlo (če je dovolj star, da bo odprl usta in vam pokazal grlo, boste opazili spremembe: rdečica, pike, gnojne pike),
– otečenost žlez na tilniku ali ob čeljusti.

Dojenčka je treba ob prisotnosti katerega koli bolezenskega znaka odpeljati na pregled oziroma pokličite izbranega pediatra, ki vam bo dal nadaljnje usmeritve. Starejši otroci vam bodo že sami povedali, kaj jih boli, na podlagi česar lahko sami presodite, kako nujno potrebujejo zdravniško pomoč.

Nujno zdravniško pomoč je treba poiskati, če:
– bo otrok začel zelo glasno, piskajoče, hitro, plitvo ali težko dihati (v brezvročinskem umirjenem stanju naj bi otrok naredil 30 vdihov na minuto)
– bo otrok dobil krče,
– bo otrok izgubil zavest,
– bodo bolečine stalne in hude,
– se bo pojavila mrzlica ali omotičnost,
– boste na njegovem telesu opazili petehije – to so drobne, pikčaste krvavitve pod kožo, ki nastanejo zaradi pomanjkanja trombocitov. Prepoznali jih boste tako, če boste piko s palcem in kazalcem raztegnili (napeli kožo) in ta ne bo izginila.

Zapisujte spremembe!

Sledite bolezenskim znakom z rednim zapisovanjem: zapišite si, kdaj ste otroku izmerili telesno temperaturo, kakšno je bilo stanje, katero zdravilo ste mu dali (svečke ali sirup), koliko je pojedel in popil. Zapiski vam bodo pomagali pri obisku pediatra, saj boste poznali razvoj bolezni – to je tudi nasvet marsikaterega pediatra, saj starši ob pojavu bolezenskih znakov in zaradi otrokovega njegovega slabega počutja morda kdaj pozabimo kakšno informacijo, ki bi pediatru koristila. Prav tako zapišite vse, kar bi radi vprašali pediatra – ponavadi imamo starši kup vprašanj, ki pa jih zaradi časovne omejenosti in samega pregleda pozabimo zastaviti. Če boste imeli pripravljena na listu papirja, boste tudi sami odšli bolj pomirjeni domov.

Z ukano do uživanja tekočin

Mnogi otroci nočejo jesti ali piti, ko so bolni. Potreba po hrani bo prišla ob prvem boljšem počutju, medtem ko je zavračanje tekočin zelo nevarno – zlasti pri dojenčkih lahko ob prisotnosti zdravil pride zelo hitro do dehidracije. Ponudite otroku njegovo najljubšo pijačo, opremite kozarček s slamico, pripravite še sebi tak napitek, okrasite kozarec, kupite novo, pisano skodelico oziroma razložite otroku, če je seveda dovolj star, zakaj mora čim več piti.

Razvajajte ga!

Ko smo bolni odrasli, nam najbrž zelo dene, da nas vsi pustijo pri miru. Enako je z otroki. Če ne spanje, pa jim je zelo prijetno, če lahko pod odejo listajo najljubše knjige, gledajo risanke ali se samo družijo z vami. Razvajajte jih, saj jim boste tako olepšali za njih naporne trenutke in jim pomagali na hitrejši poti do dobrega počutja.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na