V počastitev 50. obletnice Disneyjevih klasikov se zgodba o Trnuljčici znova vrača na male zaslone.

Naj vam malo osvežimo spomin: ob rojstvu princese se ob njej nepričakovano pojavi zlobna vila, ki je na filmskem platnu videti nenavadno satansko. Princesinemu očetu obljubi, da se bo njegova hči na svoj 16. rojstni dan zbodla na vretenu in umrla. Ko jo uroči, izgine tako hitro kot se je pojavila. Kralj za Trnuljčico izbere očarljivega snubca, a s tem ne more prelisičiti usode. V svojem kraljestvu ukaže uničiti vsa vretena in skrb za svojo edinko zaupa trem dobrim vilam. Princeska živi srečno do svojega 16. rojstnega dne, ko jo zlobna vila najde, ji podtakne vreteno, tako kot ji je prerokovala, Trnuljčica se na njem zbode in za vselej zaspi. Pravljice imajo običajno dober konec, tako da se tudi ta srečno konča. Trnuljčico iz večnega spanca na koncu reši resnična ljubezen dobrega princa, ki jo zbudi s poljubom.

Očarala je tudi slavnega Walta Disneya

Ko govorimo o pravljicah, ne moremo pozabiti na velikega vizionarja Walta Disneya, ki je mnoge priredil za veliko platno in male zaslone. Med prvo svetovno vojno se je pod pretvezo polnoletnosti (bilo mu je 16 let) pridružil Rdečemu križu. Reševalno vozilo, katerega voznik je bil v tem času, je bilo od vrat do vrat prekrito z njegovimi skicami in risbami. Po vojni je dobil štipendijo za Umetniški inštitut v Kansas Cityju, kjer je spoznal tudi animatorja Uba Iwerksa.

Leta 1923 sta se odpravila v Hollywood, kjer sta sprva doživela veliko razočaranje, nato pa končno tudi uspeh. Walt je ustvaril miška Mikija, ki je kasneje postal njegov zaščitni znak. V risanki mu je tudi posodil svoj glas, kar je bila takrat novost. Leta 1934 je Walt začel uresničevati še eno vizionarsko idejo: risanko, ki bi bila tako dolga kot celovečerni igrani film. Vsi v Hollywoodu so mu napovedovali propad, a film Sneguljčica in sedem palčkov je požel velik uspeh in mu prinesel tudi enega velikega in sedem majhnih oskarjev. Še vedno je ustvarjal kratke risanke, poleg tega pa tudi vse več risanih filmov. Med njimi so se znašli tudi Pepelka, Alica v čudežni deželi, Peter Pan, Trnuljčica in 101 dalmatinec. Leta 1955 se je odprl zabaviščni park v Kaliforniji, ki ga je poimenoval Disneyland. Otroci so se tam s svojimi starši lahko vozili z vlakci, raziskovali čudežne dežele in spoznavali slavne animirane like v čistem in varnem okolju. Tudi park se je uvrstil na seznam Disneyjevih uspehov.

Bil je eden prvih producentov, ki je zašel tudi na televizijo, poleg tega pa je ustvaril še razkošen fantazijski muzikal Mary Poppins (1946), ki je mešanica igranega in animiranega filma. To ga ni ustavilo, še naprej je risal načrte in sanjal o tem, da bi zgradil še en zabaviščni park in poskusni prototip vizionarskega mesta na Floridi. Žal pa ga je leta 1966 ustavil rak na pljučih. Walt Disney je umrl star 65 let, njegova legenda pa živi dalje.

Premiera, ki bo ostala v lepem spominu

Po petdesetih letih so sedaj v Ameriki izdali novo različico Disneyjeve Trnuljčice na DVD-ju. Tokrat sta gozd trnja in grad zlobne vile še bolj grozljiva, zahvaljujoč toplim barvam pa dom dobrih vil pa še bolj prijazen. V počastitev obletnice so v Hollywoodu pripravili tudi premiero, na kateri ni manjkalo ne malih princesk in princev, ne poslovnežev, ki se nikakor ne morejo ločiti od svojih dlančnikov. Vse je prijetno presenetila ekipa, ki je ustvarila prvo Trnuljčico in je z njimi delila svoje zgodbe, tudi o Waltu. Najbolj pa se jim je vsedla v srce Mary Costa, ki je pred pol stoletja Trnuljčici posodila svoj glas.

Mary je pripovedovala o svojem prvem srečanju z Waltom. Pripoved je pri gledalcih vzbudila nemalo navdušenja. Walt ji je namreč kar sam prišel povedat, da bo ona posodila glas Trnuljčici. Pojavil se je pred vrati njenega doma v Kaliforniji in dejal: »Nekdo mi je prišepnil, da v Glendalu poleg našega studia skrivate pravo pravcato princesko.« Costa kar ni mogla verjeti, še bolj pa jo je presenetil, ko se je poslovil z besedami: »Ne prehladi se. In lahko me kličeš Walt.« Čeprav dolgo ni upala velikega ustvarjalca poklicati po imenu, je to v njej pustilo lepe spomine.

Niti slavni niso pozabili na Trnuljčico

Klasična zgodba o ukleti princeski je očarala tudi zvezdnike in zvezdnice, ki so se s svojimi otroki zbrali na prireditvi ob 50. obletnici Disneyjeve uspešnice v New Yorku. Tam so opazili televizijsko voditeljico Elisabeth Hasselback, ki smo jo pri nas videli v filmu Kako ugrabiti nevesto, Camerona Mathiasona in Thorstena Kaya iz nadaljevanke »Vsi moji otroci«, Vanesso Williams iz nanizanke »Grda račka« ter Susan Haskell, ki smo jo pri nas lahko gledali v nanizanki »JAG«. Nekateri so svoje otroke pripeljali oblečene v princeske in prince.

Risani in animirani filmi ter pravljice imajo nekaj, kar jih naredi večne. Brezčasne zgodbe o dobrem in zlem nas vedno znova spomnijo na otroštvo in na čudoviti svet, v katerega se vedno lahko zatečemo, ko smo naveličani resničnosti.