Italijanska zdravnica Maria Montessori je svoje življenje posvetila otrokom in opazovanju le-teh. Po dolgoletnih izkušnjah in preučevanju otrok je razvila posebne pedagoške pristope, ki jih je poimenovala kar 'Montessori pedagogika'. Cilj njenega pristopa je, da otroku omogočimo primerno okolje, v katerem bo sam prepoznaval svoje potenciale in jih razvijal. Otroka pa moramo ob tem venomer obravnavati kot individuum in ne kot del skupine. 

Montessori metoda zagovarja, da je otroku za zdrav razvoj in napredek treba omogočiti primerno ležišče. Ob tem je treba razmišljati izven okvirov tradicionalnega opremljanja otroške sobice, kjer je otroško ležišče posteljica z visokimi stranicami ali ograjico, saj naj bi se otrok med spanjem v tovrstnem ležišču počutil ujeto in utesnjeno, zato naj bi tudi večkrat v strahu nemočno jokal in na ta način prosil za bližino staršev. Po metodi Montessori naj bi bilo za dojenčka do 4. meseca starosti najbolj primerno ležišče staromodni košek ali tako imenovana Mojzesova košara, ki so jo uporabljali že pred leti. 

Pleten košek z vzmetnico naj bi dojenčku nudil primerno in varno zavetje, kjer se bo počutil dobro in pomirjeno. Gre za prenosljivo ležišče za dojenčke, ki omogoča boljši nadzor nad našimi malčki v njihovih prvih mesecih. Primerno je tudi za manjše spalnice, kjer ni prostora za večje otroško ležišče. Mojzesova košara je obenem lahka in priročna in povsem brez težav jo lahko postavite na katero koli varno mesto, da imate lažji vizualni kontakt z vašim dojenčkom kjer koli in kadar koli.

Ko dojenček preraste košek, pa Montessori metoda predlaga posteljo na tleh, ki je obdana z blazinami. V zadnjem obdobju so zelo moderne postelje hišice, ki imajo letveno dno popolnoma nizko in prilagojeno malim otrokom. Posteljico lahko zaščitite z obposteljno blazino, več obrobnimi blazinami ali pa dolgo mehko pleteno kitko, ki bo varovala vašega malčka med spanjem. 

Kako primerno zaščititi okolico?

Montessori metoda zagovarja varno okolje za otroka, v katerem se lahko le-ta razvija in raziskuje okolico. Zato je treba primerno urediti prostor in zaščititi opremo v sobici. Vso pohištvo je treba pričvrstiti na stene, zaščititi električne vtičnice in umakniti oz. skriti kable, radiatorje in cevi pa zaščititi z lesom oz. leseno ograjico. Pomembno je, da posteljico ali talno oblogo zaščitimo s stranskimi blazinami, da otroku preprečimo padce ali udarce. In če obstaja možnost, na eno izmed sten namestite ogledalo, v katerem se bo otrok lahko opazoval in komuniciral sam s seboj ter spremljal svoje kretnje in mimiko. Ravno tako poskrbite za primerno sobno temperaturo, zaradi katere bo otroku lagodno in udobno.  

Soba naj vsebuje veliko različnih elementov za učenje in razvoj

Pomembno je, da otroške sobe ne nasičite z nepotrebno navlako. Soba naj vsebuje dovolj prostora za otrokovo gibanje in prosto igro. Hkrati lahko vanjo namestite različne motorične igrače, motorične kocke in plošče, preko katerih bo otrok uril svoje sposobnosti in nadgrajeval svoja znanja. Tovrstne interaktivne igralne predmete lahko izdelate tudi sami. 

Poleg takšnih koristnih igrač, s katerimi se bodo otroci lahko zamotili, lahko za malo večje otroke v sobico namestite tudi kakšno ravnotežnostno desko, police s knjigami ali regale s predali oz. prostorčki, kamor lahko otroci shranjujejo svoje igrače ali različne izdelke. Ravno tako za večje otroke ne sme manjkati mizica, kjer lahko ustvarjajo, rišejo, barvajo ali se učijo pisati in brati.