V Sloveniji je približno 670 tisoč mamic, vsako leto se jim pridruži okrog devet tisoč novih. Med ženskami, starejšimi od 40 let, materinstva ne doživi približno vsaka deseta. Slovenske matere v Evropi sodimo med nadpovprečno delovno aktivne!

Pred 50 leti ...

Po podatkih Statističnega urada RS je bila pred pol stoletja več kot polovica slovenskih mater doma. Skrbele so za družino, gospodinjstvo in hišo. Očetje so hodili na delo, v vrtcih pa je bilo dovolj prostora. Ženske, ki so rodile pred petdesetimi leti, so danes že babice. Rodile so toliko otrok, da je povprečje na eno žensko v rodni dobi znašalo 2,5 otroka.

Vsako rojstvo pa ni prineslo le veselja. Zaradi takrat slabših življenjskih in zdravstvenih razmer se je veliko otrok rodilo mrtvih.  Rojstvo otroka v porodnišnici sredi petdesetih let prejšnjega stoletja ni bilo samo po sebi umevno. V porodnišnicah je takrat rodilo 61 odstotkov naših mater oziroma babic. Nekaj več kot polovica vseh mater je bila vzdrževanih, kar pomeni, da niso imele svojih dohodkov. Opravljale so gospodinjska dela doma in skrbele za otroke, moža ter širšo družino. Zaposlene matere so imele  pravico do 105 dni porodniškega dopusta. Pogoji za starostno upokojitev pa so bili v tistih časih veliko bolj ugodni kot danes. Zato so nekatere naše babice danes mlade upokojenke in odlične varuške svojih vnukov.

Matere v začetku osemdesetih let 20. stoletja

Ženska, ki je v tem obdobju prvič rodila, je bila v poprečju stara 23 let. V tem času je večina mater rodila v porodnišnicah in le malo katera doma (teh je bilo manj kot en odstotek), saj  je bila v Sloveniji že vzpostavljena mreža porodnišnic. Bistveno se je zmanjšal delež četrtorojencev, povečala pa sta se deleža prvo in drugorojencev. Umrljivost novorojenčkov se je zmanjšala skoraj za štirikrat. Porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka je trajal osem mesecev oziroma eno leto, če je mati izrabila dopust za nego in varstvo s 4-urnim delovnikom. Le 14 odstotkov  mater je bilo vzdrževanih, ostale so bile zaposlene, večinoma v strokovnih, upravno-administrativnih poklicih, pa tudi v industriji, trgovini in storitvenih poklicih.

Matere v 21. stoletju – leto 2006

Rojevalo se je skoraj polovico manj otrok kot pred petdesetimi leti. Zaradi izboljšanja predporodnega in poporodnega varstva žena in otrok se je zelo zmanjšalo število rojstev mrtvih otrok. Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok se je v petdesetih letih dvignila le za leto in pol (na 29,7 leta), ob rojstvu prvega otroka pa za več kot tri leta (na 28 let). Nekoč je bila visoka povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok posledica tega, da je ženska rodila več otrok in v višji starosti.

Danes pa so razlogi za višjo starost mater ob rojstvu otrok predvsem v tem, da želijo ženske pred rojstvom otroka končati izobraževanje, se zaposliti, urediti stanovanjske razmere, zavedajo pa se tudi »odgovornosti starševstva«. Tako najbolj rodno skupino predstavljajo ženske v starosti od 25 do 29 let, vedno bolj pa se zvišuje rodnost žensk po 30. letu starosti. Večji je delež otrok rojenih zunaj zakonske zveze. Več kot polovica mater, ki so rodile v letu 2006, je imela, podobno kot pred petindvajsetimi leti, srednješolsko izobrazbo. Večina je zaključila srednjo strokovno ali srednjo splošno šolo. Vsaka tretja mati je že pridobila višjo ali visoko izobrazbo in vsaka deseta ima le osnovno.

Slovenke nadpovprečno delovno aktivne

Danes sodimo slovenske matere v primerjavi z materami drugih držav članic EU med nadpovprečno delovno aktivne. Kljub temu pa delovno aktivna mati tudi v današnjem času še vedno nosi večino teže domačih opravil in vzgoje otrok.

Pa se zaradi tega tudi dovolj cenimo? Kaj pravite?

Zapišite mnenje na forum.