Baje da v nosečnosti ni omejitev. Vsi, ki mi solijo pamet, mi govorijo, da naj se obnašam, kot da se ni nič spremenilo. Kako pa naj to naredim, če se moram vsake toliko časa paziti? Tako dobro se počutim, da včasih celo pozabim, da sem noseča. Od začetka sem sicer malo bolj pazila, kaj delam, ampak pretiravala pa tudi nisem. Zdaj pa … začeti bomo morali s kupom opravil zunaj hiše, jaz pa bom morala razmišljati o tem, kaj smem. Težava, že v osnovi. Celo življenje 'vse' opravim sama (priznam, da sem bila razvajena do zadnjega dneva, toda to še ne pomeni, da sem nesposobna). Ne vem, zakaj. Verjetno zato, ker je delo opravljeno tako kot menim, da bi moralo biti. Mama me je kakih 100-krat vprašala, ali sem se 'naredila' tudi sama?

In kaj zdaj? Zadnjič sem skoraj doživela živčni zlom, ker v najini 'zunanji' ropotarnici nisem smela premikati zidakov iz siporeksa, vreč z malto in podobnih neumnosti, da bi prišla do svojega orodja za rože. Kar nisem mogla verjeti, da sem naenkrat tako onesposobljena.

Nedolgo tega sva šla v toplice. Ko so se začeli manjši krči, sem pomislila, da to morda ni bila pametna ideja. Šele po mojem podvigu sem vprašala ginekologa, kako je s tem, pa je rekel, da kopanje odsvetuje zaradi gljivičnih vnetij. Kar je, je! Vprašala sem ga tudi glede vožnje s kolesom, ker bi bila težko brez tega. Vozim se lahko, vendar ne smem pretiravati - ne preveč v hrib, ne po makadamu … V tem trenutku bi bilo najbolj idealno živeti na Nizozemskem, tam je sama ravnina. Če bom poleti lahko naredila kak krog z motorjem, si pa sploh nisem upala vprašati.

V kolikor se ne onesposobim sama, me onesposobijo drugi. Name pazijo bolj kot na planinske rože! Ne to, ne ono, bom jaz. Zelo prijazno in zelo nepotrebno. Danes sem se morala 'prepirati' s kolegicami, da sem lahko zvečer šla sama peš domov. Tri so me hotele peljati (in nobeni ni bilo spotoma). Če se slučajno pogovarjam po telefonu s sosedi in povem, da sem v mestu, bi radi prišli po mene in me peljali domov. Če me kdo vidi, da kam hitim, mi rečejo, naj grem bolj počasi. Halo! Saj nisem bolna, noseča sem! Ali je normalno, da toliko kompliciramo? Kaj pa leta nazaj, ko so ženske do zadnjega dne delale na polju, nosile težka bremena in nihče ni kompliciral? Morda bi bilo dobro kakšno stvar uvesti nazaj v 21.stoletje.