Otroci z medicinsko predpisano dieto, ki jim v vrtcu ali šoli ne omogočijo ustrezne prehrane, so diskriminirani, je na posvetu z naslovom Kdo je odgovoren za enakopravno prehrano otrok z medicinsko predpisanimi dietami? poudaril Mihael Cigler iz civilne iniciative.

K reševanju problema je treba po njegovem pozivu pristopiti sistemsko. Tako so denimo nujne spremembe zakona o šolski prehrani, za pripravo ustreznih obrokov je treba zagotoviti ustrezen kader, nad izvajanjem sprejetih rešitev pa mora bdeti inšpekcija, je naštel.

Klinični dietetik na ljubljanski pediatrični kliniki Tomaž Poredoš je poudaril, da so medicinsko predpisane diete za bolnike neizogibne. Bolniki namreč potrebujejo predpisan način prehranjevanja za vodenje bolezni.

Kršenje diet lahko privede do akutnega ali kroničnega poslabšanja zdravstvenega stanja bolnika, je opozoril. Akutno poslabšanje po njegovih besedah lahko vodi celo v smrt, tako denimo hipoglikemija pri sladkorni bolezni.

Izpostavil je tudi nezadostno število dietetikov v bolnišnicah, ki jih je zdaj za vso Slovenijo le približno 15. Dodatni dietetiki bi rešili veliko težav, je dejal.

Po besedah Jerneja Dolinška s klinike za pediatrijo mariborskega univerzitetnega kliničnega centra, ki se je osredotočil na bolnike s celiakijo, je edini možen način zdravljenja celiakije popolna in trajna izključitev določenih žit iz bolnikove prehrane.

Le dosledno spoštovanje diete omogoča otroku s celiakijo normalno rast in razvoj, je dejal. Otrok lahko tako ob dieti po njegovih besedah živi normalno življenje.

Bolniku s predpisano dieto hrana pomeni zdravilo, ena ali več sestavin v hrani pa je lahko zanj strup, je poudaril predstavnik civilne iniciative Goran Makar. Po njegovi oceni bi morala ministrstva za izobraževanje, za zdravje, za delo in za kmetijstvo skupaj oblikovati medresorsko skupino za medicinsko predpisane diete.