Z zdravim načinom življenja, ki vključuje manjši vnos soli, lahko preprečimo 80 odstotkov srčno-žilnih bolezni, kapi in sladkorne bolezni tipa II ter 40 odstotkov rakavih obolenj, navaja inštitut na svoji spletni strani.
Največ soli zaužijemo s predpripravljenimi jedmi, kot so tiste iz skupine pogrej in pojej, in s hitro pripravljeno hrano, denimo hamburgerji in picami. Poleg tega so na seznamu med drugim sendviči, pijače iz pločevink in mesni izdelki, kot so salame, klobase in pršut.
Spodbudno je, da se človeški organizem v razmeroma kratkem času brez težav prilagodi na nižjo, bolj zdravo vsebnost soli v prehrani. Raziskave z manjšim in postopnim zmanjšanjem vnosa soli in z njegovim vzdrževanjem osem do 12 tednov so pri vključenih v raziskave pokazale, da se je potreba po soli občutno zmanjšala. Količina soli, ki so jo uživali pred zmanjšanjem, pa je zanje postala celo neprijetna.
Na inštitutu odsvetujejo dosoljevanje tako pri kuhi kot na mizi. Nesmiselno je dosoliti hrano, še preden jo sploh pokusimo. Tako se samo navajamo na vse bolj slan okus in posledično večji vnos soli, opozarjajo.
Namesto soli lahko po njihovem nasvetu uporabljamo sveža, suha ali zamrznjena zelišča. "Pogumno preizkušajte nove okuse," svetujejo. Dodajajo, da ima veliko začimb in zelišč ugodne učinke na organizem. Tako denimo uravnavajo tek in izboljšujejo prebavo.
Na NIJZ odsvetujejo uživanje juh iz vrečk ter uporabo jušnih kock, slanih začimb in podobnih koncentratov. Za pripravo omak pa svetujejo uporabo zrelega paradižnika, sveže paprike in česna.
Odrasel človek potrebuje za normalno življenje le pol grama natrija oziroma 1,4 grama soli dnevno. Zgornja meja dnevnega vnosa soli, ki še ne pomeni tveganja za zdravje, pa je pet gramov, navajajo na inštitutu.
Pri našem načinu prehranjevanja po njihovem navajanju dnevno zaužijemo kar 11 do nekaj več kot 14 gramov soli, kar za 120 do 185 odstotkov presega zgornjo mejo dnevnega vnosa soli.
Svetovna akcija za manj soli in več zdravja (World Action On Salt and Health - WASH), ki se je oblikovala leta 2005, združuje več kot 500 posameznikov iz skoraj 100 držav, ki si prizadevajo za boljše zdravje ljudi s pomočjo manjšega vnosa soli v telo. Med njimi prevladujejo strokovnjaki s področja zvišanega krvnega tlaka.
Kdaj dojenčku začiniti hrano? Čeprav imate vi občutek, da je dojenčkova kašica povsem brez okusa, naj vam zaupamo, da se otrokov okus razlikuje od vašega. Brbončice so bolj razvite, prav tako ima dojenček še posebej razvit čut za okušanje sladkega. Verjetno veste, da v kašico nikakor ne smete dodati sladkorja. Do šestega meseca je priporočljiva zelo majhna količina soli, manj kot en gram dnevno ter približno en gram dnevno med sedmim in 12. mesecem. Dojeni dojenčki dobijo dovolj soli z materinim mlekom, podobno količino pa vsebuje tudi adaptirano mleko. Strokovnjaki za prehrano niso enotnega mnenja, kdaj je čas, da začinite dojenčkove kašice. Nekateri trdijo, da tega ne storite pred osmim mesecem starosti, drugi to odsvetujejo celo do 11. meseca starosti. Pri uvajanju začimb v dojenčkovo prehrano bodite previdni, najprej jo uporabite v zelo majhni količini in opazujte, ali pride do reakcije. Če po nekaj dnevih le-te ni, je to znak, da je otrok sprejel začimbo. Okrog enega leta tako lahko uporabljate: peteršilj, baziliko, rožmarin, koper, materino dušico, žafran, meto, origano, lovorjev list, kumino, sončnična in bučna semena, čebulo. |
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV