Pica je: zdrava ali nezdrava?

Klasična pica, jed, ki je sestavljena iz testa, paradižnikove omake, sira, šunke in gobic, po mojem mnenju ni zdrava. Če najprej pogledava kombinacije. Vsi vemo, da se ogljikovi hidrati in beljakovine težko prebavljajo, če jih zaužijemo skupaj. Tisti, malce bolj občutljivi, lahko to občutijo kot napenjanje, vetrove, zgago, nekateri pa občutijo samo težo v želodcu. Če ne drugega, smo vsi po pici še zelo dolgo časa siti (roko na srce – kar preveč) in utrujeni ter nič kaj pri volji za kakšno resno aktivnost. No, glede kombinacij je pica sestavljena popolnoma narobe. Bolj narobe skorajda že ne bi mogla biti!

Po drugi strani pica vsebuje gluten, zanj pa vemo, da nam čisto nič ne koristi. Na gluten je vse več ljudi preobčutljivih, povezujejo ga z vnetji in podobnimi nevšečnostmi.

Za tiste, ki prisegajo na vitko postavo, pa je pica ravno tako prava pregreha. Kos pice vsebuje toliko kalorij, da človeka kaj hitro lahko odvrne.

Po katerem letu/mesecu otrokove starosti je čas za pico?

Če vprašate mene, ni nikoli pravi čas za pico! No, ker vem, da vam ta odgovor ni všeč, bom malce popustljiva. Pica je pravi napor za malčkov želodček. Zato bi bilo res pametno, da z njo začnemo čim kasneje. Kolikor pač uspemo. Če pa je otrok preobčutljiv na gluten, mleko ali pa kakšno drugo sestavino, pa se moramo pici pač odpovedati. Če pico malčku le ponudimo, pazimo pri količini. Okus le-te je namreč tako dober, da mali ne bo imel prave mere in bo kaj hitro lahko preveč. Pica zasvaja tako nas »ta velike« kot naše najmlajše.

Moja hči je pico prvič poskusila pri štirih leti in prisežem, da ji ni čisto nič manjkalo.

Ali lahko starši otrokom pripravimo tudi zdravo pico, da ne vsebuje preveč soli, maščob, kalorij?

Najbolje je, da pico pripravimo doma. Za začetek lahko poskrbimo, da je testo iz bolj zdravih sestavin. Uporabimo vsaj pirino moko ali pa kamutovo. Odlična je tudi pica s podlago iz kvinoje. Za poskusiti pa je tudi paleo pico, ki ima podlago iz mandljev, cvetače in jajc, ob kateri se moki popolnoma izognemo.

Ko smo poskrbeli za bolj zdravo testo, se posvetimo še ostalemu. Pico, namesto cele gore sira in šunke, raje najprej bogato obložimo z raznovrstno zelenjavo. Super se podajo na tanko narezane bučke, malancani, paprika, por ali čebula, olive ipd. Seveda naj ne manjka tudi paradižnikova omaka. Če je le mogoče, čim bolj varčujmo z soljo in raje uporabimo čim več začimb (npr. origano, baziliko, česen, provansalske začimbe ipd.). Če domači samo z zelenjavno pico ne bodo zadovoljni, jo po vrhu posujemo še s sirom ali šunko oziroma pršutom. Tu dajmo prednost kakovosti pred količino.

Dandanes najdemo na internetu že ničkoliko receptov za bolj zdrave pice, ki pa so ravno tako okusne (ali pa še bolj). Zato se nam vsekakor splača poskusiti še kaj drugega.

Iz kakšnih sestavin je pripravljena presna pica?

Presna pica, kot jo pripravljamo na mojih presnih delavnicah, ima testo iz mletih sončničnih semen, katere zamesimo s kakšno zelenjavo, tako da dobimo testo, katerega razvaljamo in oblikujemo. Le-tega, če imamo dehidrator, posušimo. Nič pa ni narobe, če ostane kar takšno, kot je.

Po testu razmažemo paradižnikovo omako, dodamo še »sir«, ki ga naredimo iz indijskih oreščkov in začimb, ter posujemo z raznovrstno zelenjavo. Po navadi uporabimo paprike, olive, rukolo ipd.

Lahko slednjo starši postrežejo tudi zvečer? Ne bo otrok preveč preobremenil želodca?

Pica, v kakršni koli obliki, je po mojem mnenju bolj jed za čez dan. V vsakem primeru je kar precejšen zalogaj za otrokov želodček. Tako za otroka kot za odraslega je bolj priporočljivo, da zvečer uživa samo lahko hrano. No, tudi presna pica je zaradi oreščkov in semen kar močan obrok, tako da bi se ji jaz zvečer pri otrocih raje odrekla.

Odlične pice, ki ne vsebujejo glutena, pa lahko pripravite tudi iz polente. Recepte najdete na Okusno.je.