Če naši trgovci oglašujejo lokalno pridelano zelenjavo in sadje, to pomeni, da so živila pridelana v Sloveniji, kar naj bi bilo na sveži zelenjavi in sadju tudi označeno. Po navedbah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naj bi bil označen tudi kraj, kjer sta nepredelano sadje in zelenjava dozorela in bila obrana. Sezonsko pa pomeni tiste kulture, ki lahko dozorijo na slovenskih tleh. Sezonska, sveža in dozorela zelenjava in sadje sta okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatno onesnaževanje okolja.

MKGP izvaja promocijo lokalno pridelane sveže zelenjave in sadja. Na njihovem spletnem portalu si lahko na povezavi ogledate sezonske koledarje za zelenjavo, sadje in posebej tudi za različne sorte jabolk. V koledarjih je po mesecih označeno, v katerem obdobju je ponudba posameznih lokalnih pridelkov prisotna in v katerem je ponudba na višku. Iz koledarja je razvidno, da je ponudba zlasti v zimskem času seveda omejena, ne smemo pa pozabiti na zamrznjeno zelenjavo in sadje, ki sta ravno tako primerna za prehrano pozimi in zgodaj spomladi, saj globoko zamrzovanje ohranja hranilno kakovost hrane.

Danes je mogoče skozi vse leto kupiti skoraj vse vrste sadja in zelenjave, odvisnost ponudbe od sezone je v veliki meri stvar preteklosti. Prehranski strokovnjaki pa potrošnikom vendarle svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. In kaj lahko potrošniki v zimskem času v Sloveniji sploh kupimo, da se bo štelo kot sezonsko?

V zimskem času na območju naše geografske širine uživamo v glavnem skladiščeno sadje in zelenjavo; sem sodijo tudi vloženi, zamrznjeni, kisani in sušeni pridelki. Samo nekatere rastline, ki uspevajo v ogrevanih rastlinjakih in dozorijo kljub pomanjkanju sončne svetlobe, so nam na voljo sveže tudi pozimi (npr. solatnice). Taki pridelki so rezultat napredka tehnologije, vprašljiva pa sta njihova kakovost in hranilna vrednost. Prav tako so lahko sveži pridelki, ki prihajajo iz Slovenskega primorja, kjer veliko vrst lahko uspeva skozi vse leto. Dejstvo pa je, da je pridelava znatno manjša od povpraševanja (tipičen primer so npr. citrusi), zato v zimskem času večina sadja in zelenjave prihaja iz tujine, iz dežel, ki so bliže ekvatorju. Pa so taki pridelki še vedno sezonski? Včasih dileme o tem, kaj je sezonsko, ni bilo. Razvoj kmetijske in živilske industrije, transporta in odprtost mednarodnih mej, ko lahko tudi pozimi kupimo sadje in zelenjavo, ki v naših podnebnih razmerah pozimi ne uspeva (jagode, borovnice, paradižnik,...), je povzročilo, da je marsikdo v dilemi, kaj je sezonsko. V ožjem smislu takšnih pridelkov ne štejemo med sezonske, saj je sezonskost vezana na podnebne in talne razmere območja, v katerem živimo.