Tudi v Ljubljani se skriva prav posebna ekološka kmetija.
Med vožnjo po Črni vasi, se vam bo pogled ustavil na kmetiji Trnulja, kjer sta lastnika Urša Kunz in Miha Pupis prisluhnila naravi in iz nje poskušala izvleči veliko dobrobiti za naše življenje. Njuna ekološka kmetija se ukvarja s predelavo oljnic in žit v ekološka olja, namaze, navadne in polnozrnate moke. Na njej ne manjkajo tudi živali (konji, koze, osli, race, mačke, kokoši, pes …), za njihovo počutje pa je dobro poskrbljeno. Zanimalo nas je, ali je takšno kmetovanje na Ljubljanskem barju zahteven podvig.
''Na Barju je kar nekaj posebnosti ekološkega kmetovanja, vendar se moramo podrejati smernicam, dodatno pa nas tu določene stvari omejujejo, predvsem presežek vode in temu se moramo tudi ustrezno prilagajati. Prav tako za to področje ni primerna govedoreja, temveč konjereja, reja drobnice in oslov,'' je povedal Miha Pupis. Celotno kmetovanje sloni na principu ''Nazaj k naravi'', brez pesticidov, umetnih gnojil in ostalih dodatkov. Nad celotnim delovanjem je tudi zelo oster nadzor enkrat do dvakrat letno.
Koliko kmetij je v Sloveniji, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo in predelavo živil?
''V ekološko pridelavo in predelavo živil je v Sloveniji vključeno približno 2700 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 3,7 odstotka vseh. Ekološke kmetije obdelujejo približno 35.100 hektarjev zemljišč, kar predstavlja 7,6 odstotka vseh,'' je povedala Maja Žibert, predstavnica direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter dodala, da se morajo kmetje, ki se želijo ukvarjati z ekološkim kmetijstvom, vključiti v kontrolo ekološke pridelave in predelave, ki jo izvajajo tri različne organizacije.
Posebne omejitve, ki veljajo za ekološke kmetije
Polonca Repič, predstavnica Inštituta za kontrolo in certifikacijo, navaja, da kmetje zaradi varstva rastlin ne smejo uporabljati kemično-sintetičnih sredstev in sintetično-mineralnih gnojil. Tudi pri reji živali morajo upoštevati določene pogoje, ker se morajo le-te na kmetiji dobro počutiti, natančneje, morajo imeti ustrezne bivalne pogoje, prav tako pa morajo pri njihovem zdravljenju upoštevati pravila. ''Pri sami predelavi živil velja kar precej omejitev glede uporabe dodatkov in tehnoloških snovi, ki se sicer danes v prehranski industriji uporabljajo.''
Številne prednosti lokalno pridelane in predelane hrane
Poglavitna prednost takšne hrane, ki jo pridelajo slovenski kmetje je ta, da pride hitreje do potrošnika, za njo ni potreben več kilometrov in dni dolg transport, zato ostane sveža. Janja Kokolj Prošek, vodja službe za živilskopredelovalno industrijo in mednarodno medinstitucionalno sodelovanje na Ministrstvu za okolje in prostor, je razložila, da se prav zato pred prodajo ne uporabljajo določene snovi, ki bi podaljšale rok trajanja.
Z vsakim grižljajem boste okusili pristnost domače salame, ocvirkov, sira, smetane, namazov … in želeli boste še. Če še vedno niste spremenili svojih prehranjevalnih navad, je skrajni čas, da poskrbite za svoje zdravje. Bodite vzor svojim otrokom, skupaj se odpravite do različnih avtomatov in si v steklenice natočite mleko in olje kmeta iz vaše okolice. Odpeljite se na bližnjo kmetijo in kupite kakovostno moko, iz katere doma specite svež domač kruh. Pogrnite mizo z lokalnimi dobrotami in tako poskrbite, da bodo naši kmetje še vedno imeli zaposlitev.
