Na ZPS so pod drobnogled vzeli 12 vzorcev predpakiranih hrenovk, za katere so odšteli med 3,98 in 8,99 evra/kg. Rezultati so bili slabi, saj nobenega izmed vzorcev ne izpostavljajo kot dobrega oz. kot priporočilo za nakup.

Hrenovke so glede na ugotovljeno kakovost drago živilo. Za primerjavo: kilogramom svinjskega stegna stane okoli 5 evrov, mlade govedine za zrezke pa 8 evrov, cena mletega mešanega mesa (svinjina in goveje meso) je še ugodnejša.

Seveda je odločitev vsakega posameznika, ali je za manjši delež mesa, dodano vodo, maščobo, sol, škrob in druga gostila ter aditive pripravljen toliko plačati. Velja še poudariti, da bi večini vzorecev za vsebnost soli in maščob zasvetila rdeča luč.

Kje tiči razlog, da slovenski potrošniki ne moremo izbirati med kakovostnimi predpakiranimi hrenovkami?
Eden izmed možnih razlogov je preohlapno napisan pravilnik, ki očitno dovoljuje vse, kar ni prepovedano. "Hrenovka bi lahko bila kakovosten izdelek, ki bi opravičil tudi svojo razmeroma visoko ceno, a na osnovi rezultatov našega testa to ne drži," je izpostavila prehranska strokovnjakinja dr. Tanja Pajk Žontar in dodala: "Barjene klobase, ki jih prodajajo pod imenom `hrenovka´, morajo ustrezati kriterijem, ki so zapisani v Pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov. In po tem Pravilniku se lahko kot hrenovka poimenuje izdelek, ki vsebuje najmanj 75 % mesnega testa iz govejega in svinjskega mesa in največ 25 % slanine. S homogenim nadevom napolnijo naravne ali kolagenske ovitke, izdelek pa mora vsebovati najmanj 8 % mesnih beljakovin in največ 30 % maščobe. A presenetilo nas je, da smo na trgu našli kar nekaj izdelkov, na katerih je pisalo `hrenovka´, pa na seznamu sestavin nismo našli govejega mesa, ene od glavnih sestavin hrenovk. Poleg tega so na trgu tudi izdelki, na katerih poleg `hrenovka´ piše še `hot dog´. Glede na to, da zakonodaja za hrenovke zapoveduje strožja kakovostna merila kot za `hot dog´, je takšno označevanje za potrošnike zavajajoče."

Navedba skupne količine mesa izjema, ne pravilo
Pri označbah so bili poleg dobre čitljivosti, kontrasta in seveda zakonsko določenih zahtev za označevanje živil pozorni tudi na informacije na označbah, ki sicer niso obvezne, a so za potrošnike dobrodošle. "Pri označevanju nas je najbolj razočarala ugotovitev, da so le redki proizvajalci na izdelku označili skupno količino mesa, saj gre za informacijo, ki je še kako pomembna za potrošnike, zato se sprašujemo o razlogih, da je na označbi ni," je izpostavila dr. Tanja Pajk Žontar.

Pri vsakem mesnem izdelku si želimo, da vsebujejo čim več mesa in hkrati malo maščobe. Večinoma slabe ocene za razmerje med vsebnostjo mišičnih beljakovin in maščobo razkriva, da proizvajalci radi `varčujejo´ z dodajanjem mesa, so pa v večini primerov dokaj radodarni pri dodajanju maščobe. ˇ"Morda je to tudi odgovor na vprašanje, zakaj večina proizvajalcev na označbi ne navaja količine mesa," meni dr. Pajk Žontarjeva.

Sestavine: nič nas ne sme presenetiti
Osnovne sestavine hrenovk so goveje meso in svinjina, maščoba, voda, začimbe in nekateri aditivi, ki jih dodajajo zaradi varnosti in tehnoloških razlogov. Pogled na seznam sestavin, ki je presenetljivo dolg, pa pokaže, da hrenovke poleg navedenih sestavin vsebujejo tudi različne rastlinske vlaknine (bambus, grah, citrusi).

''Hrenovke vsebujejo tudi kar nekaj nepotrebnih aditivov. Naj opozorimo predvsem na ojačevalec arome E 621 (mononatrijev glutaminat). Dodajanje ojačevalcev arome hrenovkam ni upravičeno, saj naj bi vsebovale zadostne količine kakovostnega mesa, ki da izdelku aromo. Ti izdelki pa tudi niso primerni za majhne otroke in za ljudi, ki so preobčutljivi, oziroma pri katerih se pogosto pojavi alergijska reakcija. Nekateri vzorci pa so vsebovali tudi barvilo E 120 (karminska kislina), navedek1ki da hrenovkam rdečkasto barvo. Namesto njega bi lahko na primer dodali ekstrakt paprike,'' opozarja dr. Tanja Pajk Žontar.

Osnovni podatki o testu
Izbira vzorcev. Kupili so izdelke, na katerih je pisalo `hrenovke´ in so imeli v seznamu sestavin navedeno goveje meso in svinjino. Če je bilo mogoče, so izbrali tiste z daljšim rokom uporabnosti. Med vzorci so hrenovke v naravnem in v kolagenskem ovoju. Vpliv ovoja na rezultat kemičnih analiz je zanemarljiv, vrsta ovoja pa ni vplivala na senzorično oceno.