Biti 'slaba mati' je oznaka, ki jo uporabljajo družba in včasih celo matere same, ko menijo, da ne izpolnjujejo idealiziranih standardov starševstva. Vendar se je bistveno zavedati, da so ti standardi pogosto nerealni in lahko vodijo v ostro samoobsojanje. Da bi razumeli, kaj pomeni biti 'slaba mati', je treba raziskati pritiske, pričakovanja in realnost materinstva ter priznati, da je pot vsake matere edinstvena in polna tako uspehov kot napak. 

Psihologinja Tatjana Demidova je pojasnila, katere matere imajo vedno težave z vzgojo otrok in z njimi ne morejo vzpostaviti tesnega stika ter kakšne posledice ima to na oblikovanje osebnosti otroka, piše Yumama.

Brezbrižna ali hladna mati

Čustveno nedostopne matere delujejo skrbno in skrbijo za čisto hišo. A hkrati se izogibajo telesnemu stiku, otroka ne objemajo, ga ne tolažijo, ko joče, ignorirajo čustvene potrebe svojih otrok in se raje držijo distance.

Obvladuje otrokova čustva in na ta način onemogoča vzpostavitev tesnega odnosa z njim.

S svojimi zahtevami zamegljuje otrokovo pravo osebnost.

Otroka dolgo pušča samega, zatopljenega v svoje težave, ne opazi in se ne ozira na otrokove potrebe.

Obnaša se tako, da otroci ne morejo z njo deliti svojih težav, ker se bojijo, da bi jo razjezili.

Zaradi tega otrok nima možnosti vzpostaviti čustvene povezave z materjo, ki bi mu dala psihološko moč, potrebno za nadaljnje odnose z ljudmi.

Kakšni so otroci hladnih mater?

Otroci takšnih mater so nezaupljivi, tesnobni, imajo težave s samoregulacijo, z drugimi ljudmi. Zdi se, da vzpostavljajo vez z materjo tako, da vzpostavljajo tesne odnose s krutimi ljudmi, privlačijo jih tisti, ki jih nadzorujejo, saj nadzor napačno dojemajo kot zanesljivost, imajo oslabljeno sposobnost prepoznavanja čustev, ne razumejo čustev drugih ljudi. Pogosto posegajo po nezdravih nadomestkih materine ljubezni, nagnjeni so k takšnim ali drugačnim odvisnostim in težavam pri postavljanju meja.

Stroga mati

Doma dominira, ima se za odločno, ne pretirano strogo in je na to ponosna, saj ji daje avtoriteto. Mnoge tovrstne matere so zelo kritične, obsedene z idealnostjo družinskega življenja, zahtevajo dosledno spoštovanje ustaljenih pravil.

Stroga mama ima samo eno možnost na izbiro in to so prepovedi: "Rekla sem ne in to je to!" Ne spodbuja otrokove samostojnosti, samoidentifikacije in odgovornosti. S tako mamo nobena pogajanja ne pridejo v poštev, ker se vedno končajo z grožnjami in kritikami. Ni pogajanj, le pravila in opozorila, da ima neposlušnost resne posledice.

Kakšni so otroci strogih mater?

Otroci, ki so odraščali ob strogi materi, imajo v odrasli dobi težave. Ali sprejmejo vlogo strogega starša ali pa so nenehno podrejeni. Imajo težave z zaupanjem in intimnostjo, bojijo se neodobravanja, ne znajo reči "ne", bojijo se konfliktov, ne znajo biti prilagodljivi, so neorganizirani in imajo težave s samim seboj. 

Narcistična mati

Navzven je takšna mati lepa, očarljiva, uspešna na številnih področjih življenja. Ampak to je v javnosti, doma pa je ravno obratno. Za takšno mamo je otrok le njen podaljšek. Pri vzgoji sodeluje malo, čustvena povezanost je zelo površna. Mnenja drugih so za narcistično mamo bistvenega pomena, otroci pa so pod ogromnim pritiskom, da uspejo in pridobijo pozornost in ljubezen.

Otrokom vcepi ogromen občutek krivde za vsako napako in zahteva, da je vse videti bolje, kot je v resnici.

Narcistične matere so kraljice podcenjevanja. Vse, kar otrok počne, je neumnost. In dosežki so malenkosti. Takšni materi je nemogoče ugoditi.

Pogosto se po rojstvu otroka narcisoidna mati malo zanima zanj. Pogosto zato, ker se otrok ne zaveda povsem signalov svojega telesa. 

Ne razume, kdaj je lačen, ne more določiti, kdaj je zaspan, ignorira simptome bolezni ali čustev.

Kakšni so otroci narcističnih mater?

Mnogi otroci takšnih mater postanejo odvisni, živijo pretirano v tesnobi, sramu in doživljajo ogromen občutek krivde. Težko vzpostavljajo tesne odnose, so osamljeni in se počutijo kot zgube, nenehno potrebujejo oceno in priznanje od zunaj. Privlačijo jih ljudje, ki imajo narcistične lastnosti.

Mati odrešenica

Mati rešiteljica se počuti združena s svojim otrokom: "Moj otrok sem jaz." To so matere, ki se kot otroci niso počutile varne in so bile morda zlorabljene. Takšna mama vsako pripombo o svojem otroku vzame osebno. Njen glavni problem je pomanjkanje meja. Takšna mati v otroku vidi nadaljevanje sebe, ne samostojne osebnosti, in otroka hromi s svojo brezmejno ljubeznijo.

Otroku ne daje možnosti samostojne izbire in odločanja, niti se ne uči na napakah. Vsi vidiki otrokovega življenja so pod njenim nadzorom. To pri otrocih ustvarja občutek nemoči in negotovosti.

Ta tip matere pogosto trpi za perfekcionizmom. Vse skuša prepričati, da je vse popolno zanjo, a globoko v sebi se počuti negotovo in se boji, da bi naredila kaj narobe.

Obožuje svoje otroke, hodi po prstih za svojim otrokom in ga varuje pred absolutno vsemi vidnimi in namišljenimi težavami in nevarnostmi.

Tega mati ne more preprečiti niti takrat, ko je njen sin ali hči že odrasel in ne potrebuje več njene nege.

Mama rešiteljica od svojega otroka pričakuje nenehno hvaležnost. In če nenadoma nekaj ne gre po načrtih, je nagnjena k paniki.

Kakšni so otroci mamic rešiteljic?

Pri takšni mami se otrok ne zaveda svojega "jaza" in se opredeljuje le po mnenju drugih, privlačijo ga ljudje, ki ga obvladujejo, ker se boji narediti nekaj po svoje ali narediti napako, je čustveno nestabilen, ne prepozna se kot samostojna oseba. Tak otrok trpi zaradi samozaznavanja, izmenično čuti jezo in krivdo ter je v nenehni zmedi čustev. Otrok ne razume svojih potreb in se težko prilagaja družbi.

Nemočna mati

Takšna mati se ne zna soočiti z neprijetno ali stresno situacijo. Ne zna postavljati meja, obvladovati sebe in okolja ter se ni pripravljena spopasti s svetom odraslih. To se kaže v histeričnem vedenju, kriku in kričanju. Otrokove težave jo stiskajo, premagujejo.

Če otrok izrazi močna čustva, se ta mati takoj prepusti paniki, jezi, žalosti ali strahu. Moč otroških čustev jo plaši, ne ve, kako naj se s tem sooči in kaj storiti. Nemočna mati ima morda rada svoje otroke, a zaradi različnih razlogov ne izpolnjuje svojih materinskih dolžnosti. To škodi otroku, ki mora igrati vlogo odraslega in nositi preveliko breme.