Čeprav naj bi z njo živela kar vsaka deseta ženska, je endometrioza, ki je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen, velikokrat spregledana. Ocenjujejo, da ima endometriozo približno 10 do 15 odstotkov žensk med 25. in 44. letom starosti, lahko pa se pojavi tudi pri mladoletnih dekletih. Gre za bolezen, pri kateri se deli maternične sluznice, ki so normalno le v maternični votlini, razraščajo zunaj maternice. Zaradi nje lahko spolni odnosi postanejo neprijetni in boleči, povzroča pa lahko predvsem neplodnost in tudi trajne poškodbe notranjih organov (okvaro ledvic). Kar 25 od 50 odstotkov neplodnih žensk ima endometriozo, ki lahko mehansko ovira zanositev. Huda endometrioza lahko povzroči celo neplodnost, saj ovira prehod jajčeca iz jajčnika v maternico. Neplodnost lahko povzroči tudi blaga oblika bolezni, vzročni mehanizem pa za zdaj ostaja neznan. 

Pojavi se lahko v eni izmed treh oblik

Pojavi se lahko v različnih oblikah, kar je odvisno od tega, kje so endometriotična žarišča. Peritonealna oblika endometrioze pomeni, da so povrhnja endometriotična žarišča na potrebušnici. Te oblike se ne da ugotoviti z ginekološkim pregledom ali ultrazvočno preiskavo rodil, lahko pa z laparoskopijo. 

Druga oblika je ovarijska endometrioza z endometriomi v jajčnikih. Endometriom je cista jajčnika z ovojnico in gosto rjavo vsebino, ki je podobna vroči čokoladi, zaradi česar endometriome imenujejo tudi čokoladne ciste. To obliko lahko ugotovijo z ginekološkim pregledom, potrdijo pa jo z ultrazvočno preiskavo rodil.

Tretja oblika je globoka infiltrativna endometrioza, za katero so značilni čvrsti vozliči endometrioze v vezeh maternice, črevesju, mehurju, sečevodih in nožnici. Gre za endometriozo, ki vrašča več kot pet milimetrov globoko pod potrebušnico. Zelo pogosto je povezana s kronično bolečino.

Kakšni so vzroki in simptomi?

Endometrioza se pojavi, ko se tkivo maternične sluznice pojavi zunaj maternične votline. Vzrok za to ni natančno jasen, ena od možnosti je, da se celice iz maternične sluznice prek jajcevodov razlivajo v trebušno votlino in se ugnezdijo na jajčnike, črevo, sečni mehur in drugje v mali medenici. Takšna maternična sluznica se povsem normalno odziva na hormonske spremembe, ki se pojavljajo med menstrualnim ciklom. Skupaj z menstrualno krvavitvijo se pojavi še krvavitev v endometrijska žarišča, od koder kri ne more odtekati. Zato se pojavijo ciste, prirastline oziroma brazgotinjenje. Ciste nabreknejo in postanejo občutljive na pritisk, pride lahko tudi do povečanja jajčnika. Okoli cist lahko nastanejo prirastline, ki lahko ovirajo ovulacijo in s tem zanositev.

Simptomi: 

Endometrioza lahko povzroči bolečine v spodnjem delu trebuha in medenici, neredne menstruacije, manjše krvavitve pred nastopom menstruacije, neplodnost. Lahko se zgodi, da nekatere ženske nimajo simptomov, ki bi nakazovali na endometriozo, medtem ko imajo druge z minimalno boleznijo lahko tako močne bolečine, da jih te ovirajo pri vsakdanjih opravilih. Pogosto se bolečine pojavijo šele potem, ko je bolezen že nekaj let prisotna. Nekatere ženske tožijo zaradi bolečin med spolnimi odnosi in pred ali med menstruacijo. Lahko pride tudi do občutka napihnjenosti, bolečine med iztrebljanjem, krvavitev iz danke v času menstruacije ali bolečin v spodnjem delu trebuha med uriniranjem. Endometrijsko tkivo pa lahko povzroči nastanek s krvjo napolnjene gmote, ki lahko včasih tudi počijo, kar povzroči nenadno in ostro bolečino v trebuhu. 

Postavitev diagnoze:

Nekatere oblike endometrioze lahko ugotovimo z ultrazvočnim pregledom, je za dokončno potrditev bolezni in oceno njene obsežnosti potrebna laparoskopija. Gre za pregled, ko se v narkozi uvede v trebušno votlino optični inštrument s kamero, ki prenaša povečano sliko na zaslon. Laparoskopija pa ni samo diagnostični postopek, ampak je s tremi dodatnimi majhnimi vbodi možno izvesti tudi operacijo.

Zdravljenje:

Odkar je endometrioza poznana, so jo skušali zdraviti z različnimi zdravili, vendar razmeroma malo uspešno. Zelo pogosto se uporabljajo kontracepcijske tablete, priporočljivo je zlasti neprekinjeno jemanje. V raziskavah so ugotovili, da je pogostnost ponovitev manjša in kasnejša, vendar tablete ponovitev ne preprečijo povsem. Predvsem pa kontracepcijske tablete ne preprečijo razvoja globoke infiltrativne endometrioze, ampak le prikrijejo njene simptome. Če ima ženska zmerno do hudo obliko bolezni pa priporočajo kirurško zdravljenje. Zdravnik pri tem odstrani čim več tkiva, ki je zunaj maternice, na splošno tako, da ohrani rodno sposobnost ženske. Tkivo pogosto odstrani med laparoskopijo, ko postavi diagnozo. Kirurški poseg je ponavadi potreben za dele endometrijskega tkiva, ki so v premeru večji od 4 do 5 cm, za močne zarastline v spodnjem delu trebuha ali v medenici, za endometrijsko tkivo, ki zamaši enega ali oba jajcevoda ali v spodnjem delu trebuha in v medenici povzroči izredno močno bolečino, ki je ni mogoče omiliti z zdravili. Vendar je kirurška odstranitev tudi le začasen ukrep, saj se endometrioza pri večini žensk ponovi. Po odstranitvi endometrijskega tkiva se delež nosečnosti giblje med 40 do 70 odstotkov, odvisno od teže bolezni; zdravljenje z zdravili lahko te vrednosti znatno izboljša. 

Možnosti pri zdravljenju endometrioze so:

- zdravila, ki zavrejo dejavnost jajčnikov in upočasnijo rast maternične sluznice;
- operacija, ki odstrani čim več tkiva maternične sluznice zunaj maternice;
-  kombinacija zdravil in kirurškega posega;
- kirurška odstranitev maternice, pogosto skupaj z jajcevodi in jajčniki.

Vir: Veliki zdravstveni priročnik