"Zadnje čase se večkrat zalotim, da se na otroka odzivam nepotrpežljivo. Izbruhnem že za najmanjše stvari in se že v naslednjem trenutku počutim krivo. Vem, kako sta videti spoštovanje in sočutje, vendar ju v tistem trenutku nekako ne najdem," pravi Maja, mama dveh predšolskih otrok.

Kaj je razdražljivost?

Kot že sam izraz razdražljivost pove, gre za stanje, ko je naša toleranca nižja kot sicer, zato nas že vsaka najmanjša stvar spravi iz tira. Tudi odzivi na zunanje, za nas moteče dejavnike, so veliko bolj agresivni kot običajno, kar nas pripelje do tega, da smo bolj vzkipljivi in zadirčni. Vse to pogosto spremljajo tudi čemernost, jeza, nezadovoljstvo, drugi pa nas doživljajo kot 'sitne', 'tečne'. V tem času pospešeno delujejo naši stresni hormoni in nas poženejo v stanje, ki mu pravimo 'boj ali beg'. To konkretno pomeni, da že najmanjša stvar povzroči razburjenje, odzivamo pa se, kot da smo napadeni.

"Občutki vznemirjenosti, frustracije in nepotrpežljivosti so znaki razdražljivosti, ki je na zunaj videti kot pretirana reakcija na neko situacijo."

Najpogostejši vzroki za razdražljivost

Kot že rečeno, se z občasno razdražljivostjo srečujemo vsi, saj se je praktično nemogoče izogniti stresnim obdobjem, ko smo zelo obremenjeni. Velja pa omeniti, da ima razdražljivost lahko različna ozadja, kar pomeni, da jo lahko povzročajo številna telesna in duševna zdravstvena stanja, vključno z depresijo, bipolarno motnjo, tesnobo, posttravmatsko stresno motnjo, predmenstrualnim sindromom (PMS), nizkim krvnim sladkorjem, povečanim stresom, težavami s ščitnico, poškodbo možganov, kroničnimi bolečinami ... Če pri sebi opažamo dalj časa spremenjeno razpoloženje ali druge neobičajne telesne težave, je brez vsakega dvoma potreben obisk zdravnika, ki bo priporočil ustrezne ukrepe ali po potrebi zdravljenje.

Seveda lahko določeno stopnjo razdražljivosti povzročijo tudi vsakodnevne motnje, ko se nabere preprosto preveč stvari naenkrat. Živimo hiter tempo življenja, vijugamo med službo, družino in ostalimi obveznostmi, kar zasede veliko prostora v naših mislih. Teža vsega omenjenega lahko sčasoma oteži nadzor nad našim razpoloženjem. 

Najpogostejši stresni dejavniki v tem primeru so: 

partnerski odnosi, odnosi z izvirno družino, otroci, osamljenost, delovno mesto, izčrpanost ... Izbruhi nad otroki in partnerjem se pogosto povezujejo z občutkom krivde, a moramo se zavedati, da smo na koncu vsi samo ljudje z omejenimi zmožnostmi. Je pa pomembno delati na sebi, če imamo težave.

Pomembno je ozavestiti svojo razdražljivost: včasih se svojega vedenja zavemo šele, ko nas nekdo nanj opozori in pogosto je to ravno partner ali celo otroci. Prepoznavanje svojih čustvenih stanj je prvi korak, da se z njimi soočimo.

Razmislite o virih stresa: včasih je vir stresa očiten, včasih pa sploh ne vemo, kaj nam manjka. Malce samorefleksije vam bo pomagalo prepoznati, kaj vas trenutno najbolj muči (stres na delovnem mestu, težave v partnerstvu, finance, utrujenost ...).

Kako se sprostiti: ko enkrat vemo, od kod izvira problem, je lažje ukrepati. A ker je največji vir stresa dandanes prav hiter življenjski slog in premalo časa zase, je na tem področju pomembno uvesti spremembe.

Poskrbite zase: vsi smo samo ljudje, zato ne pozabite na svoje osnovne potrebe. Dovolj spanja, urejen ritem prehranjevanja, čas za sprostitev.

Učenje tehnik sproščanja: na izbiro imamo veliko učinkovitih tehnik, s katerimi umirimo misli in telo – čuječnost, tehnike dihanja, vizualizacija, mišično sproščanje ... Najdite sebi ustrezno in jo redno prakticirajte.

Skrb za zdravo telo: telesno zdravje je temelj za vse drugo, zato uvedite telesno dejavnost glede na vaš urnik. Izberite takšno, ki vam je najbližja, saj tako obstaja manj možnosti, da se boste naveličali. Hitra hoja ali tek v naravi je odličen katalizator stresa in negativnih misli.

Opustite težnjo po popolnosti: veliko je mam, ki gredo prek sebe, da bi sebi in drugim dokazale, da so dobre mame. A žal pri tem velikokrat trpijo prav zdravje in odnosi. Ne pozabite, da je zadovoljstvo in pomirjenost s seboj temelj za soustvarjanje prijetne družinske klime.

Odnos s partnerjem: partnerja oz. zakonca sta varna baza, ki skupaj kreirata varen čustven prostor za vso družino. Otroci vedno čutijo, kaj se med vama dogaja, četudi besede niso izrečene. Poskrbita za dober odnos tudi z delitvijo gospodinjskih opravil in izdatnejšo pomočjo v napornejših obdobjih. Na ta način se oba izogneta utrujenosti ali celo izčrpanosti.

Pomembno! Razdražljivosti je običajno znak, da je treba nekaj spremeniti v življenjskem slogu. A če ta traja nekaj tednov ali mesecev in ste zaradi tega zaskrbljeni, se posvetujte s svojim zdravnikom ali se obrnite na strokovnjaka za duševno zdravje.

Viri: WebMD / PsychologyToday / VeryWellMind