''Mame se spominjam kot večno nezadovoljne. Kar naprej je nergala, zlivala svoj gnev in nam očitala, kaj vse dela za nas. Pogosto se spomnim njenih vedno istih retoričnih vprašanj – mi boste kdaj to vrnili? Takrat s sestro še nisva vedela, kaj misli s tem, se pa zelo dobro spomnim občutkov, ki sem jih ob tem doživljal. Bila je zagrenjena, kar se ji je risalo tudi na obrazu, ki je odseval kronično nezadovoljstvo, utrujenost. Če prav pomislim, je bila vseskozi prisotna, a čustveno je ni bilo nikjer,'' se spominja svoje matere 44-letni Simon.

Dejstvo je, da je materinska vloga zahtevna. Začne se že od samega trenutka spočetja, ko je materino telo popolno zavetje še nerojenemu bitju. Sledijo dolga leta skrbi za otrokove potrebe, ki so vsaki mami glavna prioriteta. Neprespane noči, razvojne prelomnice, zdravstvene in razvojne težave, usklajevanje družine in poklicnih obveznosti in še vse, kar se zgodi vmes. Samo mama ve, kako zahtevno je vijugati med vsemi opravili, nalogami, skrbmi, odnosi in življenjem, ko imaš enkrat v svojem življenju otroka. In prav nič nenavadnega ni, če se v določenih obdobjih odreče svojim osnovnim potrebam ter malce pozabi nase. 

A vsaka mama se sama odloča, ali bo kljub vsem zahtevam še vedno skušala ohranjati tudi sebe ali pa se bo v materinstvu popolnoma izgubila. V prvem primeru bo svoje življenje obvladovala in iz njega skušala povleči le najboljše, v drugem pa se mu bo pasivno predala in ga preživela kot žrtev. Materinstvo je ena od takšnih vlog, ko ji lahko podredimo popolnoma vse, kar imamo in kar smo. 

Pa je to res bistvo te vloge? 

Zadovoljna mama ustvarja pozitivno družinsko vzdušje. Ona je tista, zaradi katere dom preveva toplina in radost. Če tega ni, je vzdušje negativno, tesnobno, napolnjeno s krivdo, jezo, žalostjo. Mama, ki se preda vlogi žrtve, svojo napetost in nezadovoljstvo zavedno ali ne, širi naprej. Kljub temu, da se svojo vlogo trudi opravljati več kot popolno, je v osnovi samo še prazna lupina, ki otrokom ne more dati tega, kar v resnici potrebujejo. To, da se zna uglasiti nanje in odzivati na njihove potrebe. Da zna ljubiti, kar vključuje tako dajanje kot sprejemanje ljubezni. 

Samo zadovoljna mama bo lahko dobra mama svojim otrokom, to pa je lahko le, če si zna vsake toliko vzeti tudi čas zase in živeti izpolnjeno življenje. Kratek klepet s prijateljico ob kavi. Sprehod v gozdu. Hobi, ki ga je gojila pred prihodom otrok. Zmenki, ki so namenjeni le partnerju. 

Vprašanje pa je, ali si to zmore dovoliti? 

Verjetno si vsaka mama želi, da bi otrok v spominu na otroštvo ohranil njen nasmejan obraz in notranjo pomirjenost ter ljubezni polno družinsko vzdušje in ne mame, ki je s praznim pogledom in trpkim izrazom ter brez prave čustvene bližine vse življenje igrala osrednjo vlogo mučenice. Čeprav je vloga mame mnogim ženskam zagotovo osrednja življenjska vloga, pa nikakor ne pomeni, da je edina.