Postati starš je monumentalna izkušnja. Ne samo, da se paru ali družini pridruži novo bitje, ampak se celotna družinska dinamika v trenutku spremeni. Vse tisto, kar je bilo poprej le predstava, naenkrat postane resničnost. Zlasti za ženske je pritisk, da morajo biti dobre ali celo popolne matere, lahko zelo velik – govorimo lahko celo o pričakovanju materinskega instinkta, ki naj bi ga imela vsaka ženska. 

V teoriji se sicer to sliši kot odličen koncept, saj se zdi, da je materinstvo najbolj naravna stvar na svetu. A čeprav je ta vloga ena izmed najlepših, če ne celo najlepša, bi se verjetno vsi strinjali, da je prehod v to obdobje vse prej kot enostaven in lahkoten.

PREBERI ŠE: 7 čustev po porodu, na katere vas niso opozorili

Materinski instinkt – mit ali resnica? 

Če bi več ljudi vprašali, kaj jim pomeni izraz materinski instinkt, bi verjetno dobili zelo različne odgovore. Za mnoge to pomeni, da si ženska želi imeti otroke. Pogosteje se ta mit nanaša na koncept, da se bo ženska intuicija, ki vključuje skrb za otroka, na nek način sprožila po porodu. Potemtakem naj bi novopečena mamica natanko in brez ugibanj vedela, kaj potrebuje to nežno malo bitje. A vsi vemo, da se otrok ne rodi s priročnikom, prav tako rojstvo ne pomeni samodejnega in nenadnega spoznanja, kako negovati, vzgajati in se odzivati na otroka. 

Če se ženska zanaša na ta instinkt, o katerem bere ali ji ga vcepljajo drugi, je lahko to potencialno precej škodljivo, sploh če idealizira pojem materinstva. Že ob prvih spoznanjih, da se ne more zanašati nanj, se lahko pojavijo samoobtožujoče misli in prepričanja v stilu: "Nisem dovolj dobra mama, ne zmorem, ne znam, nesposobna sem, zakaj ne razumem svojega otroka, to bi pa kot mama že morala vedeti, sram me je." 

Če ob tem nima ustrezne podpore bližnjih, se to lahko prevesi v težje poporodne stiske. 

"Ideja, da bi si morale ženske želeti otroke in instinktivno vedeti, kako skrbeti zanje, ustvarja velik pritisk. Za obvladovanje tovrstnega pritiska je pomembno, da se mame in bodoče mame spomnijo, da je starševstvo absolutno naučeno vedenje, ki se ga učimo sproti."

Namesto, da bi se naslanjali na ta notranji kompas in prepričanja, da bo 'vse steklo samodejno', je pomembno poiskati podporo v tem zelo ranljivem obdobju. Nobene potrebe ni, da v današnjem času, ko je na voljo zares veliko poporodne podpore, svetovanj, skupin in predavanj, ženska ostaja sama s svojimi stiskami. 

Veliko odgovorov lahko ponudi že pediater; če bi se želeli usmeriti v bolj specifično pomoč, pa so na voljo tudi terapevti, specializirani za obporodne stiske, podporne skupine z materami, ki razumejo, kako težko je lahko materinstvo ... Včasih je občutek, da nimamo materinskega instinkta le vrh ledene gore težjih poporodnih stisk. Ob dalj časa trajajočih simptomih, kot so krivda, strah, vznemirjenost, brezvoljnost, je pomembno poiskati pomoč. Prva postaja je lahko že osebni zdravnik ali ginekolog, ki po presoji usmerita naprej k drugemu specialistu. 

PREBERI ŠE: Telesne in duševne spremembe, ki lahko sledijo po porodu

Namesto ideje o materinskemu instinktu je bolj na mestu stara modrost, ki pravi, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas. Če se z mislijo malce poigramo, lahko rečemo, da se velja zanesti na pomoč partnerja, staršev in prijateljev. Nobene potrebe ni, da se skušamo približati idealizirani podobi super mame, ki zmore vse sama. 

Dobra mama si dovoli pomoč, ko čuti, da ne zmore sama. 

Vir: VeryWellFamily / HealthLine