Laktacija je najboljša in pravzaprav edina dieta zmanjševanje poporodne telesne mase oz. odvečnih kilogramov pridobljenih med nosečnostjo. Tvorba mleka je fiziološko zelo zahtevno in energetsko potratno delo. Doječa mamica potrebuje za dojenje približno 750 kilo kalorij več na dan kot mamica, ki ne doji, od tega jih nekje 250 porablja iz zaloge telesne maščobe, ki jo je pridobila med nosečnostjo. 

Dojenje tako predstavlja visoko porabo energije pri mamici in ob ustreznih vnosih hrane oz. energije vodi v negativno energijsko bilanco, katere posledica je izguba skupne telesne mase. V tem obdobju se tako odsvetuje vsakršno omejevanje vnosov hrane. S tem lahko doječa mamica naredi več škode, kot koristi ne le sebi, ampak tudi dojenčku. Mleko lahko namreč oropa določenih hranil, ali pa še bolj izčrpava svoje zaloge hranil.

Prehrana v obdobju po porodu naj bo torej kar se da raznolika, pestra in mešana, saj bo taka zagotavljala vnose vseh hranil, ki jih mamica potrebuje tako zase, kot za tvorbo mleka. Uživajte manjše in pogoste obroke, ter predvsem tudi poslušajte svoje telo. Ob lakoti jejte in se po nepotrebnem ne stradajte. Vaši obroki naj bodo sestavljeni iz kakovostnih beljakovin z visoko biološko vrednostjo: meso, ribe, jajca, mlečni izdelki, stročnice in oreški, polnozrnatih ogljikovih hidratov in zdravih maščobnih kislin. 

Dodajte veliko zelenjave in sadja, saj s tem poskrbite tudi za zadosten vnos vitaminov in mineralov ter prehranske vlaknine ter vode. Dojenje poleg energije namreč zahteva tudi povišane vnose tekočine. Izogibajte se uživanju predelane hrane, predvsem tiste, ki vsebuje veliko sladkorjev in nezdravih maščob ter seveda alkohola. Prav tako ne uživajte sladkih pijač.

V primeru, da mamica ne doji, je skrb za prehrano sicer malenkost manj pomembna iz vidika sestave mleka oz. optimalne prehranjenosti dojenčka. Njegove potrebe bodo zadovoljene preko mlečne formule. Kar pa ne pomeni, da mamica zanemari skrb za svojo prehrano. Njeno telo še vedno potrebuje hranila in energijo za svojo obnovo tkiv in zalog, ki jih je porabila med nosečnostjo. Bo pa za žensko, ki ne doji, izguba poporodne telesne mase potekala počasneje.

V obeh primerih, torej za mamico ki doji in tisto, ki ne, se v tem obdobju, če ni kontraindikacij (npr. celjenje morebitne raztrganine ali brazgotine po carskem rezu), priporoča in spodbuja postopna ter

nizko aktivno telesna aktivnost. Fizična aktivnost po porodu lahko izboljša razpoloženje mlade mamice, ohranja zmogljivost srčno žilnega in dihalnega sistema ter pripomore k izgubi telesne mase. Čeprav pogosto utrujena mamica, ki ima navadno porušen ritem spanja, bo z redno vadbe povečala vitalnost in posledično zmanjšala utrujenost. 

Je pa pomembno, da vadba ni visoke intenzivnosti. Telesna aktivnost je torej drugi vidik diete, ki se priporoča po porodu, a ponovno ne s ciljem oz. fokusom na izgubi telesnih kilogramov, ampak na boljšem počutju. Priporoča se predvsem aerobne oblike gibanja, kot so sprehodi, hoja, kolesarjenje in tudi plavanje.