Kratica D-MER pomeni: D (disforija: neprijetno razpoloženje, žalost, nezadovoljstvo, tesnoba, nemir ali razdražljivost); MER (refleks izliva mleka, ki ga nadzirajo hormoni). Gre za stanje, ki prizadene nekatere doječe matere, zanj pa so značilna nenadna negativna čustva in občutja, ki se pojavijo tik pred sproščanjem mleka in trajajo največ nekaj minut. V poljudnih zapisih je pojav pogosto opredeljen kot ’težave z dojenjem’ ali ’žalost med dojenjem’, zato je za večjo ozaveščenost treba ta pojav pogosteje izpostavljati. Čeprav zelo verjetno obstaja že od nekdaj, so ga prvič začeli poglobljeno raziskovati leta 2007, ko je svetovalka za dojenje Alia Macrina Heise opazila, da ima med dojenjem tretjega otroka težave z negativnimi občutki. Po nekaj raziskavah je ugotovila, da so tudi druge ženske poročale o istih simptomih, kot jih je imela sama. Čeprav je v današnjem času že več prispevkov s tega področja, je pojav še vedno dokaj neraziskan in se ga mnogi strokovnjaki še vedno ne zavedajo. Ena od raziskav naj bi pokazala, da pojav D-MER doživi približno 9 odstotkov novopečenih mater.

Značilnosti disforije pri dojenju

Matere z D-MER simptome opisujejo kot nenaden val negativnih občutkov, ki se pojavijo tik pred sprostitvijo mleka in običajno izginejo tako hitro, kot so so pojavili, pogosto v nekaj minutah. Izkušnja se ponovi ob naslednjem dojenju ali črpanju mleka. Na kakšen način in kako intenzivno doječa mati izkusi ta pojav, je zelo odvisno od vsake posameznice, pogosto pa ga opisujejo kot žalost, živčnost, razdražljivost, brezvoljnost, malodušje, pozabljivost, občutek praznine, tesnobnost. Nekatere raziskave kažejo, da naj bi možnosti za pojav D-MER naraščale s starostjo matere. Nekatere ženske imajo blago obliko, ki se kaže zgolj v zbodljajih v prsih, druge vse skupaj doživljajo zelo intenzivno – tudi z mislimi na samopoškodovanje, a takšni občutki so običajno kratkotrajni. 

Kaj D-MER ni? 

Pri pojavu D-MER ne gre psihološki odziv na dojenje, ampak gre za za fiziološki odziv na sproščanje mleka. Pojav ni povezan z materinimi občutki, ki jih včasih prebudi nestrpen dojenček na prsih, razdražljivost zaradi bolečih bradavic, žalost med črpanjem mleka zaradi ločenosti od otroka ali nenaklonjenost dojenju. Prav tako to ni poporodna depresija, niti ne spada med poporodne motnje razpoloženja, se pa lahko D-MER pojavlja sočasno z njimi. To je tudi eden od razlogov, zakaj ta zanimiv pojav ne more biti diagnosticiran. Nekatere ženske ga izkušajo samo nekaj dni, druge nekaj tednov ali mesecev, nekatere pa celo do konca dojenja. 

Kaj povzroča D-MER? 

Jasnega odgovora še ni, pa vendar naj bi bil pojav povezan z dvema hormonoma – oksitocinom in prolaktinom. Zaradi prolaktina telo sploh proizvaja mleko, medtem ko oksitocin povzroči, da se mleko izloči iz dojke. Ko se oksitocin sprosti, zavira dopamin, možganski hormon in nevrotransmiter, ki pomaga krepiti in stabilizirati razpoloženje. Običajno dopamin pri ljudeh pada postopoma, a pri doječih D-MER materah je ta padec hitrejši kot običajno, kar povzroči kratek val negativnih čustev. Gre za začasen pojav, saj se raven dopamina po povečanju prolaktina vrne na prejšnjo raven. In ravno v tem je tudi ključna razlika med pojavom D-MER in poporodnimi motnjami razpoloženja, ki trajajo skozi daljše časovno obdobje. 

Vir: D-mer.Org