Svoje misli o materinstvu in o tem, kaj mame počnejo ves ljubi dan z otrokom, je zapisala v obliki pisma materam. Objavljamo celotni prevod pisma, ki kroži po spletu.

Mame, tu je resnica, ki je ne boste pogosto slišale! 

Ničesar ne boste uspele opraviti po hiši, ko boste dobile dojenčka. In vsakdo, ki vam bo trdil drugače, ni ravno iskren. Ali pa ima zelo slab spomin. Mogoče ti bo uspelo vmes pojesti celo kakšen obrok. Mogoče boš uspela skočiti pod tuš. Mogoče ne. Mogoče se bosta z dojenčkom odpravila na sprehod, kar vaju bo oba osrečilo. Mogoče boš imela kratek telefonski pogovor ali pa boš začela s pranjem celega kupa perila, ne da bi karkoli od tega tudi dokončala. In tudi to je v redu. 

Ne pozabi! Vse to so nova, mama stanja, ki so popolnoma naravna. Ampak ... kaj boš počela ves dan z dojenčkom? Veliko reči, ki pa jih ni moč zaračunati, verjemi mi.

Enostavno boš potrpežljivo in utrujeno odgovarjala na vse nasmehe, solze, znake lakote in zaspanosti ter učila svoje malo bitjece, da bo znalo delovati v tem kompleksnem, surovem in čustvenem svetu. Svojega dojenčka boš poskušala ohranjati čistega. To pomeni vsakodnevno večkratno preoblačenje večjega števila garderobe (za oba), česar si, preden si postala mama, nisi znala predstavljati.

Svojo majceno in nemočno osebico boš učila o velikem svetu. Vsaj o večjih pomembnih rečeh, kot so medsebojni odnosi in povezanost z družino. Tkala boš osnovo za ljubezen in zaupanje med vama z dojenčkom, ki ti bo pomagal, da boš svoj starševski kompas obrnila v pravo smer. Da boš ustvarjala prihodnje interakcije in nudila osnovo za način, na katerega se bo tvoj otrok vedel do sveta.

Morda boš dojila svojega dojenčka. Kar je le še ena izmed prelepih dolgoročnih obveznosti, ki pa je lahko na trenutke izjemno boleča, na drugi strani pa daje čudovit občutek povezanosti z otrokom. Oh, postala si mama. Ne obstaja večja naloga od »ničesar«, kar si počela včeraj, »ničesar«, kar delaš danes in »ničesar«, kar boš delala jutri. Skrb za otroka je neposredna izkušnja, vendar se prvi dve leti vse osredotoča na vlaganje. Daješ, daješ, daješ, daješ in potem še malo daješ.

To sta leti težkih misli in nadčloveške fizične izčrpanosti, ki nas lahko spustijo do samega dna ali pa v trenutku dvignejo na sam vrh neba. Vse v roku petih minut. In ja, medtem ko opravljaš najtežje delo v svojem življenju, bo videti, kot da pravzaprav po cele dneve ne počneš ničesar. Noro, kajne?

Ampak ravno tu postane zadeva najbolj zanimiva. Četudi bi zdaj v tem trenutku potrebovala odmor, se zavedaj, da se še nobena mati ni ozrla nazaj in pomislila: 'Zakaj nisem svojega otroka manj crkljala in manj objemala?'

Ne boš se spominjala nepomite posode, neposesanih tal in niti umazanih kupov perila. Spomnila se boš prvega nasmeha, prvih besed, prvih korakov. Spomnila se boš, kako si občudovala svojega dojenčka in kako je on občudoval tebe. 

Zato se naslednjič, ko se boš vprašala, kako je potekal tvoj dan in česa vsega nisi uspela postoriti, ustavi. 

Vzemi svojega dojenčka v naročje in ga stisni k sebi. Začuti povezanost in ljubezen med vama. Počasi zajemi globoko sapo. Zapri oči in svojega dne ne meri z opravili, temveč z zvoki, čustvi in barvami, ki si jih doživela. Tudi izčrpanost je del tega. 

In res je, da ti ne bo uspelo veliko opraviti, vendar bodo težki deli materinstva sčasoma zbledeli. Ostala pa bo neizmerno velika in neizmerno močna ljubezen, za vedno.