Miti o poporodni depresiji so najpogosteje povezani s specifičnimi simptomi, njeno razširjenostjo ali zdravljenjem. Povzročajo lahko številne stigme in napačna razumevanja, kar privede do tega, da ženska prepozno spregovori o svojih težavah ali poišče strokovno pomoč. Pravočasno iskanje podpore in po potrebi ustrezno zdravljenje pa je ključnega pomena za dobro počutje matere in otroka ter uspešno medsebojno povezovanje. 

Več o osebni izkušnji s poporodno depresijo v spodnjem videoposnetku:

Najpogostejši miti o poporodni depresiji

Poporodna depresija se vedno pojavi v prvih nekaj mesecih po porodu

Nekatere ženske so prepričane, da se simptomi poporodne depresije pojavijo v točno določenem obdobju. Čeprav se začetek sicer razlikuje od ženske do ženske, se poporodna depresija najpogosteje pojavi od tri do štiri mesece po porodu. Čustvene spremembe in nihanja v razpoloženju so zaradi hormonskih sprememb in novih izzivov materinstva v prvih tednih nekaj povsem normalnega in običajno tudi minejo. 

Če vse skupaj traja dlje časa ali se po več tednih celo poslabša, pa lahko kaže na poporodno depresijo. Velja pa opomniti, da se lahko simptomi poporodne depresije lahko pojavijo tudi med šestim in devetim mesecem po rojstvu ali celo kasneje, kar strokovnjaki imenujejo pozna poporodna depresija. Poporodna depresija se torej lahko pojavi kadar koli  v prvem letu po prihodu novega člana družine. 

Poporodna depresija prizadene samo ženske

V enem od preteklih prispevkov smo že pisali o poporodni depresiji pri očetih, ki pa je zaradi nepoznavanja in nerazumevanja pogosto spregledana. Najpogosteje se pojavi v treh do šestih mesecih po prihodu novega družinskega člana, kaže pa se lahko kot žalost, umaknjenost vase, zaskrbljenost, občutek preobremenjenosti, razdražljivost, otopelost, zadirčnost, bežanje v delo, druženje s prijatelji ali prostočasne aktivnosti, zloraba alkohola in/ali drog, zavračanje skrbi za otroka ... 

Razlogi za to so različni. Očetje so bolj občutljivi na spremembe v odnosu do partnerke in se lahko počutijo izključene, saj je vsa pozornost posvečena otroku. Nekateri imajo tudi finančne in druge eksistencialne skrbi, veliko vlogo pa imajo tudi hormonske spremembe. Očetje so bolj izpostavljeni tveganju za poporodno depresijo, če so imeli težave z depresijo v preteklosti ali če jo ima tudi njihova partnerka. Poporodna depresija torej lahko prizadene tudi očete. 

Ženske s poporodno depresijo lahko poškodujejo svojega otroka

Poporodna depresija je včasih še vedno povezana z idejo, da bodo ženske s tovrstnimi težavami poškodovale svojega otroka. A poporodna depresija in misli o škodovanju otroku se ne pojavljajo skupaj. Veliko bolj verjetno je, da bo ženska škodovala sebi kot svojemu otroku, če postane depresija tako intenzivna, da pride do samomorilskih misli. 

Poporodno depresijo se tako pogosto zamenjuje s poporodno psihozo, ki je zelo resna motnja, pri kateri matere doživijo izgubo stika z realnostjo, zmedenost, dezorientacijo in blodnje, zaradi česar lahko škodujejo svojemu otroku. Poporodna psihoza je sicer redka in ne pomeni enako kot poporodna depresija. 

Ženske s poporodno depresijo ves čas samo jočejo

Tudi poporodna depresija ima lahko veliko obrazov, simptomi pa se razlikujejo od ženske do ženske. Nekatere veliko jočejo, druge pa svoje občutke zadržujejo v sebi. So tudi ženske, ki poporodno depresijo bolj izražajo kot razdražljivost, jezo, zadirčnost ali nestrpnost, pa tudi takšne, ki čustveno otopijo in postanejo manj odzivne. 

Pri nekaterih so prisotna nihanja razpoloženja, druge se soočajo s spremembami v hranjenju (npr. zmanjšan apetit), motenim vzorcem spanja, težavami z zbranostjo ali občutijo pomanjkanje samozavesti. Jok ni vedno povezan s poporodno depresijo, saj se ženske med seboj razlikujejo. Je pa potrebna pozornost, ko ženska opazi negativne spremembe pri sebi, ki trajajo dlje časa in ne minejo. 

Poporodna depresija pomeni, da mati ne mara svojega otroka

Poporodna depresija seveda ni povezana s tem, kako zelo ima mati rada svojega otroka. V resnici je povezana s kemičnim neravnovesjem v možganih, hormonskimi nihanji in drugimi psihološkimi in okoljskimi dejavniki. Mati ima svojega otroka lahko neskončno rada, a se kljub temu spopada z žalostjo, brezupom, tesnobo, pomanjkanjem volje in ostalimi simptomi. Kljub temu pa lahko poporodna depresija vpliva na povezanost matere in otroka, saj lahko nestabilnost razpoloženja preprečuje kakovost nege, skrbi in povezanosti med njima, sploh če gre za težjo obliko depresije.

Poporodna depresija mine samodejno

Največja napaka je, če ženska zaradi strahu pred stigmo skriva svoje težave ali pa enostavno čaka, da bodo te spontano izginile. Pomoč je treba poiskati v primerih, ko se ženska sooča z dalj časa trajajočimi simptomi ali ko ti postajajo intenzivnejši. Prav tako je pomembno spregovoriti o vseh tegobah, skrbeh, stiskah in negotovosti, ki pridejo skupaj z novim družinskim članom. Vse težave so rešljive, samo izraziti jih je treba – mami, prijateljici, patronažni sestri, ginekologu, zdravniku ... 

Poporodna depresija se zdravi z zdravili, še bolje v kombinaciji s psihoterapijo in ostalimi podpornimi programi. Seveda pa se način zdravljenja in čas okrevanja razlikujeta glede na resnost depresije. Prihod otroka je velik življenjski dogodek, ki včasih močno zamaje ustaljeno rutino, odnose in življenje nasploh, zato se ni treba sramovati, če začutite, da ste v stiski. Bolje je ukrepati prezgodaj kot prepozno. 

Viri: PostpartumDepressionOrg / TheRecoveryVillage