Ker je razumljivo, da imajo bodoči in novopečeni starši neželene misli in tesnobne občutke, je včasih težko odkriti perinatalno obsesivno kompulzivno motnjo pri nekom, ki se šele prilagaja novemu življenjskemu obdobju. Vendar pa je navadno prepoznana po tem, da se vsiljive misli in tesnoba stalno ponavljajo, povzročajo čustveno stisko in ovirajo vsakodnevno delovanje.

Rojstvo otroka prinaša veliko sprememb in življenje obrne na glavo. Pri številnih nosečnicah in mladih materah se, razumljivo, povečajo skrbi, kar pa še ne pomeni motnje, saj je otrok velika odgovornost. Razumljivo je, da je ženska previdnejša, da jo skrbi dobro počutje otroka in ga želi zaščititi. A pri nekaterih lahko prav te običajne skrbi sprožijo ali celo poslabšajo simptome obsesivno-kompulzivne motnje. 

Perinatalna obsesivno-kompulzivna motnja lahko prizadene tako moške kot ženske kadar koli v življenju. Če se pri ženski pojavi v obdobju nosečnosti ali po porodu (perinatalno obdobje), se to imenuje perinatalna obsesivno-kompulzivna motnja (OKM). Pri nekaterih ženskah je lahko prav obporodno obdobje njen sprožilec.

Obsesivno kompulzivna motnja sestoji iz treh ključnih delov: 

- misli in podobe, ki se nenehno porajajo v umu, imenujemo jih obsesije, 

- anksioznost, ki se pojavi kot posledica obsesivnih misli, 

- dejanja oziroma rituali, ki jih ženska ponavlja, da bi zmanjšala anksioznost, imenujemo jih kompulzije.

Obsesije

To so neželene misli, slike, prisile, skrbi ali dvomi, ki se vedno znova ponavljajo in žensko zelo vznemirjajo. V nadaljevanju je nekaj pogostih primerov, značilnih za to obdobje: 

- izrazit strah, da je nekaj okuženo z bakterijami ali virusi, kar bi utegnilo škodovati otroku,

- skrbi zaradi nečesa, kar je ženska storila ali ni storila, morda jo skrbi, da bo namerno ali nenamerno poškodovala svojega otroka, raziskave kažejo, da osebe s to motnjo ne postanejo nasilne zaradi teh misli,

- perfekcionizem in težnja, da mora biti vse prav in popolno.

Kompulzije

To so vsa dejanja, za katere ženska meni, da jih mora storiti, da bi s tem zmanjšala anksioznost ali preprečila, da bi se zgodilo to, česar se boji. To so najpogosteje: 

- rituali: ponavljajoče se in prekomerno pranje, čiščenje, steriliziranje itd., 

- preverjanje: nenehno preverjanje otroka prek noči, da bi se prepričala, ali je v redu, ali še diha itd.,

- iskanje pomiritve: ženska večkrat prosi druge ljudi za potrditev, da je in bo vse v redu,

- popravljanje ali izogibanje obsesivnih misli s pomočjo štetja, molitve, izgovarjanja posebne besede znova in znova, na ta način se ženska skuša znebiti neprijetnih misli ali podob v mislih,

- izogibanje situacijam in dejavnostim, ki vzbujajo strah. Ženska se lahko izogiba menjavi plenic, ker se boji, da bi se otroka dotaknila na neprimeren način, pred seboj skriva nože, ne obiskuje skupin za matere, strah jo je biti sama svojim otrokom ...

PREBERI ŠE: Najpogostejši miti o poporodni depresiji

Anksioznost in neprijetna čustva

- Ženska je lahko močno zaskrbljena, prestrašena, morda čuti gnus, krivdo. Lahko izraža depresivne simptome. 

- Če ženska izvaja svoje kompulzije, se kratkoročno počuti bolje.

Če je ženska imela obsesivno-kompulzivno motnjo v preteklosti, obstaja večja verjetnost, da jo bo imela tudi perinatalnem obdobju. Se pa motnja lahko pojavi tudi pri očetih.

 Pri perinatalni obsesivno-kompulzivni motnji so simptomi običajno osredotočeni na otroka

Pa vendar se obsesije in kompulzije lahko pojavljajo tudi pri ostalih aktivnostih, kot je denimo čiščenje, prehrana, spanje itd. Motnja povzroča težave, če se mora ženska nečemu stalno izogibati ali če pri čem močno pretirava (npr. čiščenje). A večina žensk kljub simptomom lahko dobro skrbi za svojega otroka z izjemo tistih, ki imajo težje in dolgotrajne simptome, kar izrazito vpliva na materinsko vlogo in odnose v družini. V tem primeru potrebuje več praktične pomoči in v nekaterih primerih tudi strokovno podporo. 

Čeprav se matere z obsesivno kompulzivno motnjo morda bojijo, da bi poškodovale ali škodile svojemu otroku, ne predstavljajo tveganja za otroka. Ni zabeleženih primerov oseb z OKM, ki bi delovale na podlagi svojih obsesivnih misli.

PREBERI ŠE: Partnerski stres po porodu: ljubosumje, posesivnost, občutek nepomembnosti

Dejavniki tveganja za razvoj obsesivno kompulzivne motnje: 

- osebna in družinska anamneza anksioznih motenj, vključno z OKM v preteklosti,
- občutljivost na hormonske spremembe,
- prezgodnji porod in porod s carskim rezom,
- predhodne izgube nosečnosti,
- izkušnja travme v preteklosti.

Prepoznavanje perinatalne OKM

Ženske s perinatalno obsesivno-kompulzivno motnjo običajno poročajo, da so njihovi simptomi nerazumni ali pretirani, čeprav jih je zaradi anksioznosti in zaskrbljenosti težje prepoznati. Nekatere skrbi, da simptomi pomenijo, da je slaba mati ali da z njo ni vse v redu. Zaradi tega lahko občutijo sram, nespodobnost, nevrednost ... V nekaterih primerih perinatalna OKM ni diagnosticirana, a je pomembno, da se o morebitnih simptomih ženska pogovori z ginekologom ali osebnim zdravnikom. 

Viri: PsychiatryOrg / PostpartumNet