Sindrom policističnih jajčnikov lahko na ultrazvoku prepoznamo po številnih jajčnih foliklih, ki so videti kot mehurčki, a ni še povsem jasno, kaj točno ga povzroča. PCOS je namreč še zmeraj slabo pojasnjena bolezen, a jo lahko zdravimo. Vse o policističnih jajčnikih pa si lahko preberete tudi v pogovoru z asist. dr. Majo Rosič, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva.

Diagnoza policistični jajčniki – kaj se dogaja z našimi jajčniki?

Osnovna težava je nepravilno delovanje jajčnikov, ki je posledica nepravilnega izločanja hormonov LH in FSH v hipofizi. Ta sta odgovorna za pravilno izločanje spolnih hormonov v jajčnikih. Posledično pri bolnicah s PCOS prevladujejo moški spolni hormoni, količina ženskih spolnih hormonov pa je nezadostna, kar vodi v motnje menstrualnega cikla. Zaradi značilnega videza na ultrazvočnih posnetkih policistične jajčnike ugotovimo z vaginalnim ultrazvočnim pregledom. Toda ultrazvočna slika policističnih jajčnikov ni nujno povezana s PCOS, saj mnogo žensk kljub policističnim jajčnikom nima teh težav. Da govorimo o PCOS, morata biti izpolnjena vsaj dva izmed treh kriterijev. Ti kriteriji so ultrazvočna slika policističnih jajčnikov, motnje menstrualnega cikla in hiperandrogenizem.

Kakšni so simptomi?

Značilna simptoma PCOS sta podaljšan menstrualni cikel in hiperandrogenizem. Podaljšan menstrualni cikel imenujemo oligomenoreja, pri njem se menstruacija pojavi redkeje kot na vsakih 35 dni. Kadar menstruacija izostane več kot tri mesece, pa govorimo o amenoreji. Običajno je pri oligomenoreji in amenoreji prisotna odsotnost ovulacije, ki je lahko razlog za težave z zanositvijo oziroma neplodnost. Drug pomemben simptom PCOS je hiperandrogenizem, ki pomeni povečano količino moških spolnih hormonov androgenov. Hiperandrogenizem se lahko kaže kot težave z mastno kožo, aknami, plešavostjo po moškem tipu in prekomerno poraščenostjo na delih telesa, kjer pri ženskah običajno ne pričakujemo dlak, denimo nad zgornjo ustnico, na bradi ali okoli prsnih bradavic. Večina bolnic s PCOS ima prekomerno telesno težo. Vse to lahko povzroči slabo samopodobo in lahko vodi v psihološke motnje, kot sta anksioznost in depresija, ali v motnje hranjenja, kot sta prenajedanje in bulimija.

Kakšno vlogo imajo pri policističnih jajčnikih hormoni?

Pri večini bolnic s PCOS je prisotno nepravilno izločanje gonadotropnih hormonov LH in FSH v hipofizi. Zaradi povišanega razmerja med LH in FSH se poveča izločanje androgenov v jajčniku, hkrati pa v njem nastaja manj ženskih spolnih hormonov estrogena in progesterona. Tako pri bolnicah s PCOS prevladujejo androgeni in njihov vpliv, kar se kaže kot hiperandrogenizem. Ženska spolna hormona pa ne nastajata v zadostnih količinah, da bi lahko pravilno uravnavala menstrualni cikel. Zaradi povečane količine androgenov se razvoj jajčnih foliklov predčasno ustavi. Motena je selekcija dominantnega folikla, zaradi česar izostane ovulacija.

Vedno več je dokazov, da ima večina bolnic s PCOS poleg endokrinih in reproduktivnih motenj tudi presnovne motnje. Pri tem ima pomembno vlogo hormon inzulin, ki nadzoruje in uravnava presnovo glukoze. PCOS povzroča motnje v njegovem delovanju. Pri PCOS se lahko razvije zmanjšana občutljivost tkiv za inzulin, kar imenujemo inzulinska rezistenca, ki velja za osrednjo presnovno motnjo pri PCOS. Zaradi inzulinske rezistence so vrednosti inzulina povišane, kar še dodatno pospešuje nastanek androgenov v jajčnikih. Posledično imajo bolnice s PCOS povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Prav tako imajo povečano tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, in sicer za dislipidemijo, pri kateri gre za motnjo v presnovi maščob v krvi, in za koronarno bolezen srca. Pogostejša je tudi obstruktivna apneja v spanju, ko se med spanjem prekine dihanje. Zaradi kronično zmanjšanih vrednosti progesterona je prisotno tudi povečano tveganje za nastanek raka maternične sluznice.

Katere načine zdravljenja poznamo?

Zdravljenje je individualno in odvisno od izraženosti simptomov in želje po zanositvi. Prvi ukrep, ki je potreben pri večini bolnic s PCOS, je zmanjšanje prekomerne telesne teže s spremembo življenjskega sloga in zdravo prehrano. Z izgubo od pet do deset odstotkov telesne teže se zniža stopnja inzulinske rezistence, kar vodi v znižanje ravni androgenov, hkrati pa se lahko pomembno poveča pojavnost ovulacij in povrneta se lahko normalni menstrualni cikel in plodnost.

Pri zdravljenju PCOS v osnovi ločimo dve skupini bolnic, in sicer tiste, ki trenutno ne načrtujejo zanositve, in druge, ki zanositev načrtujejo. Kadar imajo bolnice težave z nerednim menstrualnim ciklom in hiperandrogenizmom ter hkrati ne načrtujejo zanositve, svetujemo uporabo kontracepcijskih tabletk. Ko njihova uporaba zaradi prekomerne telesne teže ali prisotnosti določenih pridruženih bolezenskih stanj ni dovoljena, pa svetujemo uporabo progesterona v obliki tablet ali hormonskega materničnega vložka. Takšna hormonska terapija je primerna tudi za preprečevanje raka maternične sluznice. Kadar so v ospredju težave s prekomerno poraščenostjo ali plešavostjo, lahko predpišemo antiandrogene, in sicer samostojno ali v kombinaciji s kontracepcijskimi tabletkami. Pri prekomerni poraščenosti lahko bolnice uporabijo tudi različna druga sredstva za odstranjevanje dlak, kot so depilacija, epilacija, elektroliza in lasersko odstranjevanje dlak.

Pri bolnicah, ki načrtujejo zanositev, zdravljenje neplodnosti obsega spodbujanje ovulacije z zdravili, kot so letrozol, klomifen citrat in gonadotropini, ki sem jim lahko doda tudi zdravilo za zdravljenje inzulinske rezistence metformin. Če ovulacije kljub zdravilom ne dosežemo, pride v poštev kirurško zdravljenje. Uveljavile so se različne operativne tehnike, med katerimi je najpogostejša laparoskopska elektrokoagulacija jajčnikov. Kadar s spodbujanjem ovulacije nismo uspešni, se lahko opravi oploditev z biomedicinsko pomočjo.

Zdravljenje z zdravili, ki zmanjšujejo inzulinsko rezistenco, ugodno vpliva na reproduktivne in hormonske značilnosti PCOS. Z njimi hkrati zmanjšujemo tudi tveganje za razvoj sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni.

Kaj lahko naredimo sami?

Za najučinkovitejši način spopadanja s PCOS se je izkazal življenjski slog z zdravo in uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnostjo ter izgubo prekomerne telesne teže za več kot pet odstotkov. Tako je mogoče simptome PCOS ublažiti in v nekaterih primerih celo popolnoma odpraviti. Poleg spremembe življenjskega sloga pa bolnicam s PCOS svetujemo tudi prehransko dopolnilo z mioinozitolom, ki vpliva na encime za presnovo glukoze in uspešno znižuje raven inzulina, ki je pri bolnicah s PCOS povišana. To povzroči zmanjšanje nastajanja androgenov ter povečanje nastajanja estrogenov in progesterona. Pri mnogih bolnicah se lahko menstrualni cikel na ta način uredi, povrne se ovulacija in tako se tudi poveča možnost zanositve.